Vlada je danes sprejela predlog zakona o državni meteorološki, hidrološki, oceanografski in seizmološki službi. Ta predvideva ustanovitev enotne državne meteorološke, hidrološke, oceanografske in seizmološke službe, da bi se zagotovile splošno koristne informacije o naravnih pojavih ter stanju naravnih virov na omenjenih štirih področjih.
Poleg zagotavljanja splošno koristnih informacij o naravnih pojavih ter stanju naravnih virov na področju meteorologije, hidrologije, oceanografije in seizmologije bodo naloge enotne službe tudi zagotavljanje informacij s teh področij, ki služijo izvajanju drugih nalog države in številnim družbenim podsistemom, je urad vlade za komuniciranje zapisal prek Twitterja.
Kot poudarjajo pripravljavci predloga zakona na ministrstvu za okolje in prostor, je analiza izvajanja teh nalog pokazala velike podobnosti v metodah ter namenih in ciljih teh nalog, kar omogoča in narekuje njihovo združitev v enoten normativni okvir.
Prepričani so, da je rešitev ekonomična
Združitev je z vidika velikosti države po navedbah predlagateljev tudi ekonomična, praksa pa kaže, da enotno izvajanje posameznih faz delovnega procesa na omenjenih štirih področjih povzroča tudi medsebojne sinergije in možnosti za njihovo dodatno optimiziranje.
Ob podnebnih spremembah ter razmeroma visoki ogroženosti Slovenije zaradi meteoroloških, hidroloških in seizmoloških pojavov je pomembnost izvajanja teh državnih nalog v okviru ene same službe po prepričanju okoljskega ministrstva še bolj izpostavljena.
Cilji delovanja enotne službe bodo trajno opazovanje in sistematično zbiranje podatkov, zagotavljanja večje varnosti ljudi in premoženja in večja učinkovitost izvajanja državnih nalog za splošno koristne dejavnosti.
Za dosego teh ciljev zakon določa vsebino in obseg nalog državne službe, pristojnost za izvajanje službe, pravice in obveznosti izvajalca službe ter materialne pogoje za njeno izvajanje. Med zadnjimi so najpomembnejši njena infrastruktura, njen status in režim pravnega varstva.
Služba bo zbirala in obdelovala podatke o meteoroloških, hidroloških, oceanografskih in seizmoloških pojavih, na njihovi podlagi pa izdelovala napovedi, analize in ocene, s katerimi bo obveščala ali opozarjala tako splošno javnosti kot tudi tiste naslovnike, ki jim lahko zagotovi ustrezne informacije.
Arso za vlado ne zadostuje?
Za izvajalca službe predlog zakona določa Agencijo RS za okolje, ki že zdaj bdi nad temi področji. Novost je to, da bo po novem celovito in na novo urejena vsebina, ki je trenutno razpršeno urejena v več zakonih ali podzakonskih predpisih, v določenem delu pa sploh ni urejena. Za pravno ureditev na področju meteorologije namreč po navedbah okoljskega ministrstva velja, da je prepodrobna, na ostalih področjih pa presplošna, pomanjkljiva ali celo neobstoječa.
Predlog zakona zato predvideva nadomestitev zakona o meteorološki dejavnosti v celoti, do uskladitve pa tudi ureditev razmerja z zakonom o varstvu okolja in zakonom o vodah. Število predvidenih podzakonskih predpisov naj bi se ob tem zmanjšala s predvidenih 12 na enega, izvajanje meteorološke dejavnosti kot gospodarske dejavnosti ter poklica pa naj bi se popolnoma deregulirala.
