Medtem ko v slovenskem javnem zdravstvu še vedno ni povsem jasno, "kdo pije in kdo plača" oziroma se, kot je mogoče prebirati v medijih, v Sloveniji še vedno igramo igro preplačevanja medicinskih pripomočkov, ki jih naročajo bolnišnice, se hkrati več bolnišnic bori z milijonskimi izgubami. Zadnji primer: Agencija za varstvo konkurence (AVK) bo preverila, ali so se dobavitelji pri skupnem razpisu za žilne opornice kartelno dogovarjali o cenah. Dobavitelji so namreč večinoma presegli v razpisu določene najvišje cene.
Javni zdravstveni zavodi, zlasti bolnišnice se že nekaj časa soočajo s hudimi finančnimi težavami. Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je pred nekaj tedni dejala, so imeli zdravstveni zavodi konec maja letos za 152 milijonov evrov neplačanih zapadlih obveznosti, primanjkljaji pa se še povečujejo, zato je konec leta pričakovati za okrog 200 milijonov neporavnanih zapadlih obveznosti.
Vlada bo danes obravnavala analizo vzrokov primanjkljaja javnih zdravstvenih zavodov, ali bo odločila tudi o dodatnem denarju za zdravstveni sistem, kar zahteva Kolar Celarčeva, pa še ni znano.
Ministrstvo pa analizira in analizira ...
Dobavitelji medicinskih pripomočkov beležijo dobičke (o tem podrobneje pišejo tudi v novi številki tednika Reporter), ministrica za zdravje pa očitno ni sposobna stopiti na prste dolgoletni praksi preplačevanja medicinske opreme in tistim, ki na takšen način razmetavajo davkoplačevalski denar. Delajo pa se analize, slišimo občasno. Plačujejo se svetovalci, ki za ministrstvo za zdravje delajo in interpretirajo analize. Ministrica po milijonih, ki smo jih po stavki zdravnikov namenili za krajšanje čakalnih vrst, želi od države nove milijone za krpanje zdravstvenih (očitno črnih) lukenj. Bolnišnice pa tonejo v rdeče številke.
Nova milijonska posojila
Zaradi zapadlih obveznosti do dobaviteljev so štiri bolnišnice zaprosile za posojila pri državi zakladnici, poroča danes STA. Gre za Bolnišnico Topolšica, porodnišnico Kranj ter splošni bolnišnici Celje in Nova Gorica. Skupna vrednost zaprošenih posojil znaša 7,4 milijona evrov. Sedem bolnišnic že ima pri zakladnici posojila v skupni vrednosti 7,6 milijona evrov.
Bolnišnica Topolšica, ki je konec prejšnjega meseca že imela pri državni zakladnici likvidnostno posojilo v višini 2,27 milijona evrov, bi potrebovala dodatnih 700.000 evrov posojila. Za enak znesek posojila pri zakladnici je zaprosila kranjska porodnišnica, medtem ko je celjska bolnišnica zaprosila za štirimilijonsko posojilo, šempetrska pa za dvomilijonsko.
Avgusta odločitev ministrstva za finance
Vse bolnišnice so za posojilo zaprosile z namenom plačila zapadlih neporavnanih obveznosti do dobaviteljev, sopojasnili na ministrstvu za zdravje. Na ministrstvu z finance naj bi o posojilih odločili v avgustu, še poroča STA.
Poleg Topolšice je imelo konec prejšnjega meseca pri državi zakladnici posojila še šest bolnišnic. Dolgoročna obročna posojila v skupni višini 1,3 milijona evrov so imele splošne bolnišnice Izola (820.000 evrov), Jesenice (343.950 evrov) in Ptuj (142.000 evrov).
Likvidnostno posojilo z obročnim odplačevanjem so imeli Center za zdravljenje bolezni otrok Šentvid pri Stični (50.000 evrov), Splošna bolnišnica Ptuj (310.000 evrov) in Splošna bolnišnica Slovenj Gradec (700.000 evrov). Splošna bolnišnica Novo mesto pa je imela likvidnostno posojilo v višini treh milijonov evrov.
