Spletni portal Pod črto je na podlagi kazalnikov Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) izračunal indeks splošnega zdravstvenega stanja v Sloveniji. Pokazalo se je, da ima vzhod občutno slabše zdravstveno sliko kot zahod države. Na podlagi statistike ugotavljajo, da sta revščina in splošno zdravstveno stanje neločljivo povezana, kar sicer potrjujejo tudi znanstvene študije. Med ostalim navajajo raziskavo medicinske revije The Lancet, po kateri imajo ljudje s slabšim socialno-ekonomskim položajem dve leti in en mesec krajšo življenjsko dobo kot ljudje z boljšim položajem. V Sloveniji je ta razlika precej višja: Slovenec z zgolj osnovno šolo bo umrl v povprečju sedem let prej kot njegov bolj izobražen sosed, na portalu navajajo Tatjano Kofol Bric iz NIJZ.
Razlog je življenjski slog
Tatjana Kofol Bric to povezuje z življenjskim slogom, saj je večja verjetnost, da bo revnejši človek kadil tobak, se visokotvegano opijal, se slabše prehranjeval in zanemarjal telesno dejavnost. Tudi s stresom se slabše spopada, saj za to ni razvil potrebnih mehanizmov, dodaja.
Pri tem poudarja, da so mnogi v nezdrav življenjski slog pahnjeni. Med zadnjo gospodarsko krizo je stopnja tveganja revščine statistično narasla z 11,5 odstotka leta 2007 na 14,3 odstotka leta 2015. Takrat je skoraj tretjina vprašanih Slovencev izjavila, da težko oziroma zelo težko preživi s svojimi dohodki. To je tudi razlog, zakaj je zdrava prehrana zanje nedosegljivo razkošje. Za skoraj desetino državljanov je že kakršenkoli dnevni obrok nadstandard, po podatkih Statističnega urada RS si leta 2015 kar osem odstotkov slovenskih gospodinjstev ni moglo privoščiti mesnega ali primerljivega vegetarijanskega obroka že skoraj vsak drugi dan.
Espeji se zdravijo v pro bono ambulantah
Aleksander Doplihar, ki je v Ljubljani odprl Ambulanto za osebe brez zdravstvenega zavarovanja, po navedbah portala Pod črto opaža vse večji obisk samostojnih podjetnikov. Zaradi nezmožnosti plačevanje prispevkov nimajo veljavnega zdravstvenega zavarovanja. Portal navaja, da skoraj četrtina samostojnih podjetnikov živi pod pragom tveganja revščine. Doplihar ob tem ocenjuje, da je že skoraj polovica njegovih pacientov samozaposlenih, večina jih zaradi stresa trpi za psihičnimi težavami in situacijskimi psihozami.
Čakalne vrste: ukiniti »dvoživkarstvo«
Doplihar rešitev za zmanjšanje neenakosti v zdravju vidi v ukinitvi dodatnega zdravstvenega zavarovanja in uvedbi solidarnostnega sistema financiranja. Tako bi si po njegovem mnenju vsi lahko privoščili primerno oskrbo. Poleg tega bi prepovedal zdravniško »dvoživkarstvo«, torej zdravniški privilegij, da poleg javne službe opravljajo še zasebne koncesije. Na ta način bi po Dopliharjevi oceni izginile tudi čakalne vrste. Trdi namreč, da so umetno ustvarjene prav zaradi zasebnih zdravniških praks.
