USTAVNA PRESOJA

Počivalška motijo ljubljanski močvirniki

žk
1. 6. 2017, 07.30
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.03
Deli članek:

Odvetnik Franci Matoz je v imenu treh kmetov v ustavno presojo vložil tako imenovani lex Magna, zakon, ki bi omogočil veliko investicijo v Hočah.

STA
Minister Zdravko Počivalšek nima razumevanja za tiste, ki rušijo projekt.

Minister Zdravko Počivalšek je po vložitvi pobude za oceno ustavnosti zakona o zagotavljanju pogojev za izvedbo investicije na območju občine Hoče - Slivnica s predlogom za zadržanje zakona izrazil upanje, da ta zakon v smislu razlastitev sploh ne bo potreben. Dogovore z lastniki zemljišč končujejo, prisluhnili so tudi civilni iniciativi, je dejal.

Upa, da razlastitev ne bo potrebna

»Imamo posluh za vse, ki so dobronamerni, na koncu smo pristali na to, da se z nadomeščanjem kmetijskih zemljišč izognemo poseku gozda, nimamo pa posluha za tiste, ki po naročilu drugih z ljubljanskimi močvirniki rušijo ta projekt in želijo sesuti delovna mesta v Mariboru,« je ob robu današnje investicijske konference v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije dejal minister za gospodarstvo in tehnološki razvoj.Počivalšek je opisal, da so na koncu dogovorov s tistimi, ki bodo zemljo prodali, glede razlastitev pa da so »čisto na začetku, saj nikogar še nismo razlastili«. Po njegovih besedah bodo storili vse, da te sploh ne bodo potrebne, zaključke pričakuje do konca tega meseca. Ob tem je izpostavil še, da država za to investicijo doslej »ni plačala niti enega evra«.

STA
Pobudo za ustavno presojo je vložil odvetnik Franci Matoz.

Grob poseg v lastninsko pravico

Odvetnik Franci Matoz je po napovedih včeraj na ustavno sodišče vložil pobudo za oceno ustavnosti zakona o zagotavljanju pogojev za izvedbo investicije na območju občine Hoče - Slivnica s predlogom za zadržanje zakona. »Ocenjujemo, da gre za grob poseg v lastninsko pravico ljudi, ki so tam lastniki nepremičnin. Menimo, da je država s tako imenovanim lex Magno kar sama določila, da gre za javni interes, čemur nasprotujemo, saj menimo, da ta vsaj v smislu ustave ni izkazan,« je pojasnil Matoz, ki je pobudo vložil v imenu treh kmetov, ki bodo po tem zakonu razlaščeni.

Državni milijoni

Državni zbor je ta zakon potrdil sredi decembra lani. Ključen del so določbe o pridobivanju zemljišč, po katerih je ob nezmožnosti dogovora predvidena razlastitev lastnikov zemljišč. Za investicijo Magne Steyr na tem območju je vlada že sklenila dodeliti 18,6 milijona evrov finančne spodbude. V prvi fazi naj bi zgradili lakirnico za avtomobilske karoserije in na podlagi skoraj 147 milijonov evrov vredne investicije sprva zaposlil 404 ljudi.

facebook
Podjetje Magna Steyr je želelo začeti graditi že čez dva meseca.

Naložba sistemskega pomena

Pri Magninih načrtih gre po Počivalškovih besedah za naložbo »sistemskega pomena, ki bo v prvi fazi prinesla 400 visokotehnoloških in čistih delovnih mest, sam zakon pa govori o najmanj 1000 delovnih mestih in 100 milijonih v 10 letih. Če se v petih letih nič ne naredi, se ta zemljišča prekvalificira nazaj v kmetijska«. Če se bo Magna od projekta umaknila, si bomo krivi sami, je ocenil.Ob tem je dejal, da »financerju projekta« vložitve pobude za oceno ustavnosti zakona priporoča, naj več vloži v okolje in v »vse to, za kar se zavzema, ker bodo za njega veljala enaka pravila kot za Magno«.

Župan bo preveril mnenje

Župan občne Hoče - Slivnica Marko Soršak je napovedal, da bodo v občini še enkrat preverili mnenje ljudi. »Naredili bomo širšo akcijo, da dobimo mnenje ljudi, kar bo tudi dober signal, kako naprej,« je napovedal. Izrazil je upanje, da se postopki ne bodo vlekli predolgo in da Magna ne bo odšla drugam, na Madžarsko ali Hrvaško, kot se je zgodilo v primeru IBM.