Odločilni dnevi

Koliko bomo v prihodnje dajali za zdravstvo?

Matej Klarič
18. 1. 2017, 20.30
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.02
Deli članek:

Vsakršne večje spremembe v zdravstvenem sistemu do zdaj niso bile mogoče. Zaradi vpliva lobijev in različnih zasebnih interesov je namreč pred reformami v zadnjih letih do zdaj odstopil še vsak zdravstveni minister. Bo tokrat končno drugače?

Arsen Perić
Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc bo jutri koalicijskim partnerjem predstavila reformo, ki je usklajena tudi s finančnim ministrstvom, toda pričakovati je odpor.

Ministrstvo za zdravje bo namreč jutri na vladi in nato še javno predstavilo dolgo pričakovano reformo oziroma spremembe zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, na katere čakamo že četrt stoletja.

Nov zakon bi prinesel prestrukturiranje obstoječega dopolnilnega zavarovanja. Na ZZZS bi tako prenesli več kot 470 milijonov evrov denarja, ki se steče v tri privatne zavarovalnice.

Zakon je pomemben zato, ker bo določil, koliko bomo v prihodnje namenjali za zdravstvo, od tega pa je močno odvisna tudi njegova kvaliteta. Kot nam je uspelo izvedeti, ne držijo navedbe nekaterih medijev, da naj bi za zdravstvo dajali odstotek svojega dohodka. Reforma pa bo šla v smeri absolutne solidarnosti, kjer se bo v blagajno prispevalo glede na dohodke, dopolnilno zdravstveno zavarovanje pa bi se ukinilo. Bogatejši bi tako prispevali več, revnejši pa manj. Neuradno smo izvedeli, da naj bi bilo kar 80 odstotkov ljudi s tem na boljšem.

Bodo SD in Desus za?

Zavarovanje otrok

V praksi so se do zdaj pojavljali primeri nezavarovanih otrok, ker starši niso imeli zavarovanja. Zdaj bodo univerzalno zavarovani vsi otroci.

Vladajoči SMC omenjeni zakon predstavlja uresničitev ene izmed redkih pred volitvami predstavljanih konkretnih obljub, ki bi jim znala prinesti določen kapital na naslednjih volitvah pri volivcih. Postavlja pa se vprašanje, ali bosta ostali koalicijski stranki, ki sta bolj vpeti v interese raznih lobijev, podprli ta predlog. V skrajnem primeru bi se lahko zgodilo, da bi odločujoča podpora predlogu prišla iz opozicijske ZL, ki podpira ukinitev dopolnilnega zavarovanja.

Bobo
Uspeh zakona bo odvisen tudi od odpornosti Židanove in Erjavčeve stranke na vplive lobijev.

Več iz proračuna

Košarica ostaja

Do krčenja košarice bolnikovih pravic naj ne bi prišlo. Bolniki bi tako obdržali obstoječe zdravstvene storitve. 

Po zanesljivih podatkih smo izvedeli tudi, da na ministrstvu načrtujejo postopno zviševanje prihodkov za zdravstvo iz proračuna. Spadamo namreč med tiste države, ki v EU namenjajo najmanjši delež iz proračuna. Na koncu naj bi iz tega vira za zdravstvo namenili dodatnih 200 milijonov evrov letno, denar pa bi šel predvsem za izobraževanje zdravnikov in njihove specializacije.