»Nismo presenečeni, ampak izredno zaskrbljeni, ker humanitarni delavci poročajo, da je vsak peti, ki zaprosi za humanitarno pomoč, zaposlen, torej dela, a od dela ne more preživeti,« je izpostavil prvi poslanec ZL. To se mu zdi posebej skrb vzbujajoče v luči dejstva, da Slovenija že tri leta beleži gospodarsko rast.
Po drugi strani visoki panožni dobički
Spomnil je na 521 milijonov evrov visok dobiček v trgovinskem sektorju, pri čemer prodajalci večinoma prejemajo minimalne plače, pa na 2,7 milijarde evrov vreden presežek v zunanji trgovini, pri čemer tudi v izvoznem sektorju ogromno delavcev dela za minimalno plačo. Mesec je prepričan, da so sadovi gospodarske rasti razporejeni nepravično.
Opozoril je še, da so bili za gospodarsko rast doslej nagrajeni le tisti, ki spadajo med 10 odstotkov najbolje plačanih v državi, in sicer z neposrednim znižanjem dohodnine, ki je državo stalo 80 milijonov evrov.
Že antični filozof Aristotel je podal maksimo, da si noben državljan ne bi smel lastiti več kot petkratnik lastnine najrevnejšega državljana. To antično navodilo smo v nekdanji Jugoslaviji prevedli v plačno razmerje 1:5, po njem pa je direktor podjetja lahko prejemal samo petkratnik plače najslabše plačanega delavca v njegovem podjetju.
Glede na vse te številke, predvsem pa dejstvo, da pod pragom revščine v Sloveniji živi 287.000 ljudi, pri čemer so številni med njimi prejemniki minimalne plače, v ZL želijo, da vlada poskrbi, »da sadovi gospodarske rasti pridejo do ljudi, predvsem do tistih, ki imajo najmanj«.
Dvig minimalne plače za štiri evre je »farsa«
Kot je pojasnil Mesec, naj bi se minimalna plača, ki trenutno znaša 790,73 evra bruto oziroma 561,46 evra neto, letos zvišala za štiri evre bruto, čemur v ZL pravijo »farsa«. Minimalna neto plača bi namreč tako ostala pod pragom revščine, ki je po zadnjih izračunih znašal 617 evrov.
Z navedenim se strinja Andreja Poje iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Opozarja, da minimalna plača »v resnici ne omogoča niti preživetja, kaj šele vključenosti v družbo! Ne smemo pozabiti, da govorimo o plačilu za delo, o plači, ki jo delavec dobi za cel mesec trdega dela.«
Po predlogu ZL bi se januarja minimalna plača v okviru redne uskladitve zvišala na 645 evrov neto, septembra pa na podlagi priprave novele zakona o minimalni plači oziroma v okviru izredne uskladitve na 700 evrov neto.
Minimalna plača, kako poteka njeno usklajevanje? Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti skladno z zakonskimi pristojnostmi vsako leto januarja uskladi znesek minimalne plače. Pri določitvi upošteva rast cen življenjskih potrebščin, lahko pa tudi nekatere druge kazalnike.
Glede navedenega smo se obrnili tudi na pristojno ministrstvo za delo. Pojasnili so nam, da se morajo pred uradnim odzivom še uskladiti s socialnimi partnerji v Ekonomsko-socialnem svetu.
Laburisti predlagajo maksimalno plačo
V Veliki Britaniji prvi mož laburistov Jeremy Corbyn predlaga uvedbo maksimalne plače, s čimer želi nasloviti naraščajočo neenakost. »Situacija se slabša in (nizek) davek na kapitalske dobičke je del problema. Če želimo živeti v bolj egalitarni družbi in primerno financirati naše javne servise, si ne smemo privoščiti še večje neenakosti,« meni Corbyn, ki pa še ni razkril, o kakšni omejitvi navzgor razmišlja.
