Zeolit

Preizkušena rešitev za onesnaženo zemljo

Lara Jelen/Zarja
22. 1. 2017, 20.35
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.02
Deli članek:

Ko smo nedavno razkrili primer zemlje v Dobriši vasi, onesnažene s kadmijem čez zakonsko določeno še varno mejo, in ob tem odkrili, da je zastrupljeno širše območje v občini Žalec, so nas poklicali ljudje, ki poznajo rešitev.

revija Zarja
Zeolit težke kovine pritegne nase in jih ne izpusti.

Branko Bukovnik, sodelavec podjetja Montana, in Vlasta Kodrin iz podjetja Meko zagotavljata, da pri onesnaženi zemlji najbolj pomaga zeolit. Ne le da ta veže nase težke kovine v tleh in jim s tem onemogoči prehod v vrtnine, tudi vrtnine so bujnejše in bolje obrodijo. Za to imata celo slikovni dokaz.

revija Zarja
Branko Bukovnik

Vse odkar je Branko sam preizkusil učinkovanje zeolita na rodovitnost tal in na počutje človeka (zeolit lahko tudi uživamo), je nad njim tako navdušen, da želi o njegovih koristih povedati vsem. Zeolit je naravni mineral vulkanskega izvora, po izsledkih znanstvenih raziskav pa je najmočnejši razstrupljevalec v naravi. Prav zaradi zeolita naj bi bila zemlja na območjih, kjer je včasih bruhal vulkan, tako rodovitna. Zeolit nase veže vse slabo (strupe, težke kovine, herbicide, radioaktivne delce idr.) ter oddaja dobro (minerale, kot sta magnezij in kalcij, in druge esencialne snovi). Tisti, ki poznajo njegove lastnosti, ga ne morejo prehvaliti; tisti, ki ga ne, pa ne vedo, kaj zamujajo.

Negativni naboj s pozitivnim učinkom

Dokazano učinkovit

Z zeolitom so bile v svetu in pri nas opravljene že marsikatere raziskave, ki so potrdile tako njegove koristi pri uživanju za ljudi kot koristi za zemljo. Ne samo pridelki na vrtu, tudi rože bodo z dodanim zeolitom bolje uspevale. V slovenski raziskavi učinka zeolitnih delcev v rastnih substratih na rast pelargonij, ki so jo skupaj opravili Biotehniški center Naklo, podjetje Humko in Biotehniška fakulteta v Ljubljani, je bilo dokazano, da so rastline v rastnih substratih z dodatkom mikronskega zeolita v nekaterih primerih celo bolj kakovostne kot rastline iz tržnih rastnih substratov.

Zeolit je eden redkih mineralov, ki imajo naravni negativni naboj in s tem sposobnost velike ionske izmenjave. Uporabljajo ga v kmetijstvu, za čiščenje vode, za ljudi in živali, saj povsod deluje enako: očisti in razstrupi. Tako v telesu kot v zemlji ima sposobnost, da nase veže težke kovine (kadmij, svinec, živo srebro ...). V telesu se slednje skupaj z zeolitom izločijo, v zemlji pa jih zeolit pritegne nase in onemogoči, da bi lahko prehajale v vrtnine ali podtalnico. Prav z zeolitom so Rusi po jedrski katastrofi v Černobilu dekontaminirali zemljišče. Nič drugače ni bilo v jedrski elektrarni Fukušima, kjer so vreče z zeolitom odlagali v morje, da bi ta absorbiral radioaktivni cezij. Z zeolitom so Angleži očistili Temzo, eno najbolj onesnaženih rek v Evropi, vedno pogosteje pa ga v svetu dodajajo kot mineralni dodatek krmi za živali, saj med drugim zmanjšuje koncentracijo aflatoksinov v mleku. Vsestranska reč torej.

Zeolitna moka, popolna za vrt

V kmetijstvu je zelo primerna za uporabo zeolitna moka, katere nahajališča najdemo tudi pri nas, med drugim v Zaloški Gorici, kjer je v geološkem obdobju terciarja tekla lava iz vulkana Smrekovec. »Zeolitna moka je ime za praškasto obliko minerala, ki se uporablja v kmetijstvu, poljedelstvu, vinogradništvu in sadjarstvu. Naravno mineralno gnojilo zeolitne moke je učinkovito predvsem zaradi kemijske in mineralne sestave, velike notranje površine in mrežaste (skeletaste) zgradbe, ki omogoča v prvi vrsti vezavo in v drugi fazi oddajanje hranljivih snovi in vode. Pomembna lastnost tega naravnega mineralnega gnojila je v postopnem sproščanju elementov rastlinske hrane. Zeolitna moka zadrži lahko topne snovi, jih veže in nevtralizira, hkrati in po potrebi pa je rastlinam in mikroorganizmom vedno na voljo. Je prenašalka in shranjevalka hranljivih snovi v talnih plasteh ter obenem preprečuje, da bi se te izpirale v globlje plasti, kjer bi bile rastlinam nedostopne. Uporaba naravnega mineralnega gnojila zeolitna moka je vpisana v katalog dovoljenih sredstev za ekološko kmetijstvo in ima mnogo koristi: povečujeta se rodovitnost in biološka aktivnost tal na naraven in okolju prijazen način, zadržuje vodo in vlago ter jo sprošča po potrebi, odstranjujejo oziroma nevtralizirajo se nitrati, težke kovine in druge strupene snovi, zmanjšuje ali uravnava se kislost tal ter preprečuje izpiranje hranljivih snovi v podtalnico, kar poveča kakovost in količino pridelka ter pripomore k ohranjanju čiste vode,« pojasni Branko Bukovnik in nam v dokaz ponudi slike pridelkov, ki so zrasli na zemlji, posuti z zeolitno moko, in pridelkov, ki so zrasli v navadni zemlji. Razlika je očitna.

Pridelki, zrasli s pomočjo zeolitne moke, razvijejo bogatejšo koreninsko strukturo ter bolje in hitreje obrodijo. Branko je slednje najprej odkril z lastnim preizkušanjem, ko je doma prideloval enake vrtnine s to razliko, da jih je polovico posejal v zemljo, ki ji je dodal zeolitno moko, polovico pa v zemljo brez nje. Od takrat vsakomur svetuje, da opravi enak eksperiment. »Posujte po polovici svoje pridelovalne površine zeolitno moko, po drugi polovici pa ne, in boste sami preverili učinek!« poziva.

Težke kovine v Celju niso bile več težava

Težke kovine odplavi tudi iz telesa

Zeolitu (v prahu) naj bi po številnih prepričanjih in študijah uspelo iz telesa odpraviti težke kovine, ki so se tam morda nabirale leta. Kajpak ne kar čez noč, z njim je treba opraviti razstrupljevalno kuro. Da res deluje, dokazuje potenje, ki je značilno za prva dva tedna jemanja zeolita. S potenjem se namreč iz telesa izločajo strupi. Sicer pa ima zeolit v telesu podobne učinke kot v zemlji, saj tudi v telesu odpravlja zakisanost ter izboljšuje odpornost organizma. Ko je telo očiščeno in razstrupljeno, se to pozna na vseh ravneh človekovega delovanja.

Bukovnik med pogovorom omeni neodvisno raziskavo, ki je bila leta 1994 izpeljana na zemlji vrtnarije Medlog pri Celju, kjer so tla prekomerno onesnažena s kadmijem, cinkom in svincem. Zemljo so razdelili na štiri dele, iz vsakega so vzeli vzorec zemlje, nato pa so enega od delov pustili enakega (brez posipa), drugega so posipali z 250 grami zeolita na kvadratni meter, tretjega in četrtega pa z različno količino kamene moke, ki jo prav tako sestavljajo vulkanske kamnine.

Na vsako gredo so posadili paradižnik, rdečo peso in solato. Ko so vrtnine dozorele, so vse primerno označili in poslali na analizo Zavodu za zdravstveno varstvo Celje. »Zgornja dovoljena količina vsebnosti kadmija v vrtninah je 0,050 mg/kg. V rdeči pesi, ki je zrasla na gredi brez posipa, so ga našli 0,080 mg/kg. Je pa zato vsebnost kadmija znatno padla v rdeči pesi, ki je zrasla na gredah, posutih z 250 grami mletih zeolitov na kvadratni meter in z 250 grami kamninske moke na kvadratni meter. Izkazalo se je, da je uporaba kamninske moke in zeolita učinkovita pri preprečevanju resorpcije težkih kovin v plodove celo na ekološko oporečnih območjih.«

Do podobne ugotovitve so leta 2012 prišli tudi v podjetju Meko, ko so v jesenskem času v sodelovanju z občino Celje in Inštitutom za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (IHPS) izpeljali mikroposkus na treh vrtovih v Celju, da bi potrdili ali zavrnili trditve o zeolitu. »Po dotedanjih meritvah je bila vsebnost težkih kovin nad mejno vrednostjo, kar smo skušali odpraviti z uporabo 50 g zeolita na kvadratni meter zgodaj spomladi pred setvijo. Na vrtu smo vzeli vzorec solate in istočasno tudi vzorec zemlje in ga dali v analizo na IHPS in na KIS Ljubljana. Rezultati obeh analiz so pokazali, da je z uporabo zeolita prehod težkih kovin iz zemlje v vrtnine zelo omejen. Opravljena analiza zemlje je medtem pokazala, da je vsebnost težkih kovin (cinka, svinca in kadmija) nad mejnimi vrednostmi. Predvidevamo, da je zeolit vezal nase težke kovine, zaradi česar te niso bile dostopne rastlinam,« je povedala Vlasta Kodrin Luetić, univ. dipl. inž. agr. Zeolit je cenovno dostopna in preizkušeno učinkovita rešitev, ki se hkrati ponaša še z marsikaterim drugim koristnim učinkom.

Hitrejša rast rastlin in boljša obramba proti škodljivcem

Tudi če vaša zemlja ni onesnažena s težkimi kovinami, vam lahko zeolit koristi. Zeolitna moka je še posebej idealna za uporabo na težkih, ilovnatih tleh, saj deluje bazično (pH 7), zaradi česar izničuje pogosto težavo prekisle zemlje in na naraven način zagotovi ugodnejše razmere za življenje talnih organizmov. Slovi tudi po učinkovitosti pri odstranjevanju mahov in pri zatiranju rdečih polžev, saj jim zeolitna moka ob posutju odvzame vlago in jih izsuši. Pri redni uporabi zeolitne moke se priporoča dodajanje od 100 do 500 gramov moke na kvadratni meter na leto, pri kislih tleh oziroma pri prvem dodajanju v gredice pa od 500 do 1000 gramov na kvadratni meter. Kadar zeolitno moko dodamo kompostu, deluje kot pospeševalec kompostiranja in zmanjša neprijetne vonjave pri gnitju. Zeolitna moka okrepi odpornost rastlin, ovira razvoj škodljivcev, izboljšuje kakovost tal, povečuje pridelek in zdravje rastlin. Je (skoraj) vse, kar zemlja potrebuje.