Tretjina prebivalcev Evrope in Srednje Azije meni, da je korupcija ena največjih težav v njihovi državi, kaže danes objavljena javnomnenjska raziskava Svetovni barometer korupcije 2015/16 (Global Corruption Barometer 2015/16) nevladne organizacije za boj proti korupcijiTransparency International (TI).
Kar dve tretjini vprašanih v Sloveniji je ocenilo, da se korupcija v javnem sektorju v minulih letih ni zmanjšala in da je vlada na tem področju neučinkovita.
Raziskava je pokazala, da državljani kljub obljubam politike o ničelni toleranci do korupcije in o celovitem boju zoper njo v zadnjih letih ne opažajo sprememb. 74 odstotkov jih meni, da korupcija ni nič manjša kot pred štirim leti, kar 99 odstotkov pa je prepričanih, da bi moralo biti preprečevanje korupcije prioriteta številka ena v tej državi.
Tri petine ljudi je menilo da imajo bogati prevelik vpliv na politiko.
Kljub obljubi politikov o ničelni toleranci do korupcije le 70 odstotkov Slovencev meni, da se je v minulih štirih letih korupcija pri nas zmanjšala. Največ korupcije opažajo med politiki v državnem zboru, sledijo vladni uradniki, predstavniki lokalne oblasti in sodniki, najmanj korupcije vprašani vidijo v policiji.
Kar 59 odstotkov državljanov Slovenije meni, da bi moralo biti preprečevanje korupcije najvišja prioriteta vlade. Prav tako jih velika večina meni, da za zaščito prijavitelja nikakor ni dovolj dobro poskrbljeno, meni Vid Doria, generalni sekretar TI Slovenija. Mnogi namreč zaradi strahu pred povračilnimi ukrepi korupcije ne prijavijo. Vlada in dogovorni bodo morali v praksi storiti veliko več od zgolj sprejemanja zakonodaje, je prepričan Doria.
Pri tem je Doria izpostavil nekaj medijsko izpostavljenih tem, od bančnega kriminala, primera Sazasa, problematiko nabave medicinske opreme in pripomočkov, primere nezakonite uporabe evropskih sredstev. "S primeri gremo lahko praktično v nedogled in vse to seveda negativno vpliva na zaznavanje korupcije oziroma javno mnenje v Sloveniji," je dejal.
Doria je ob tem izpostavil zmanjšano število prijav Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK). "Eno od priporočil, ki bi jih mi kot civilna družba dali tudi KPK, je ta, da se mora zavedati, da razprtije in konstantno javno obračunavanje na različnih področjih nikakor ne pripomore k javnemu zaupanju v komisijo. Ravno zaradi tega menimo, da so se prijave tej prepotrebni instituciji v zadnjih letih tako drastično zmanjšale," je dodal.
Največje težave s korupcijo imajo glede na raziskavo v Armeniji, Bosni in Hercegovini, Litvi, Moldaviji, Rusiji, Srbiji in Ukrajini.
Zaskrbljeni z razlogom
Svetovni barometer korupcije je najobsežnejša raziskava javnega mnenja o trenutnem stanju korupcije v javnem sektorju in je tokrat zajela 60.000 ljudi iz 42 držav, tudi Slovenije. Gre za raziskavo javnega mnenja, ki meri zaznavanje korupcije, izkušnje posameznikov s korupcijo in pripravljenost ukrepati proti njej.
Tretjina sodelujočih v raziskavi je ocenila, da je korupcija ena največjih težav v njihovi državi, na Kosovu v Španiji in Moldaviji pa korupcijo kot največjo težavo dojemata celo dve tretjini vprašanih.
Več kot polovica vprašanih ni zadovoljnih z ukrepanjem njihove vlade v boju proti korupciji. Najbolj kritični so pri tem do svojih oblasti državljani Ukrajine, Španije, Bosne in Hercegovine ter Moldavije, saj jih je nezadovoljnih kar štiri petine.
Po mnenju ljudi so najbolj skorumpirani politiki in vladni uradniki.
Skoraj tretjina vprašanjih je ocenila, da je večina politikov skorumpiranih. Vendar pa je po mnenju 26 odstotkov vprašanih v Evropi in Srednji Aziji korupcija močno razširjena tudi med najvišjimi predstavniki podjetij. Tri petine vprašanih pa so ocenile, da imajo bogati prevelik vpliv na odločevalske procese.
Podkupovanje je še vedno pogosta praksa, še posebej v Skupnosti neodvisnih držav. Tam je v zadnjem letu 30 odstotkov vprašanih podkupilo zaposlene v javnem sektorju. Najhuje je v Tadžikistanu, kjer je uradnike v zadnjem letu podkupilo 50 odstotkov vprašanih. Med evropskimi državami je podkupovanje uradnikov najpogostejše v Romuniji in Litvi.
Vprašani menijo, da se proti korupciji najučinkoviteje borijo tako, da jo prijavijo ali nočejo plačati podkupnine. 27 odstotkov jih je sicer še vedno prepričanih, da ne morejo proti korupciji storiti ničesar. Glavni razlog, da ljudje ne prijavijo korupcije, pa je strah pred posledicami, še kaže raziskava organizacije Transparency International.
