Huda jama

Trgovanje z mrtvimi

Matej Klarič
10. 10. 2016, 20.05
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.00
Deli članek:

V preteklem tednu so iz Hude jame začeli v Spominski park Dobrava prenašati posmrtne ostanke umorjenih. Dogodek, ki bi moral biti predvsem pietetne narave in bi umrlim omogočal dostojen pokop, pa se je spremenil v obračunavanje.

STA
Namesto pietetnega pokopa tragično preminulih žrtev smo spet priča delitvam in nabiranju političnih točk.

Posmrtne ostanke iz kostnice v Barbara rovu bodo 27. oktobra pokopali v Spominskem parku Dobrava pri Mariboru. Konec meseca, enainsedemdeset let in pol po koncu druge svetovne vojne, enega izmed najbolj tragičnih trenutkov naše zgodovine, bodo tam izvedli pogrebno slovesnost in pokopali prvih 800 ljudi. Izvedba izkopa, prenosa in pokopa vseh posmrtnih ostankov 3000 žrtev je sicer predvidena v 17 mesecih in naj bi bila zaključena do konca prihodnjega leta.

Zadnje slovesnosti v Hudi jami se je poleg Pahorja udeležila tudi ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak, obred pa je vodil celjski škof Stanislav Lipovšek. Dogodka se je udeležila tudi predsednica NSi Ljudmila Novak.  

Bobo
Tit Turnšek, predsednik Zveze združenj borcev NOB

"Huda jama je že nekaj časa priložnost za blatenje borcev, ki so se bojevali proti fašizmu in nacizmu, ter za opravičevanje izdaje lastnega naroda."

NOB očita čaščenje ustašev

V soboto pa so se na dogajanje okoli prenosa ostro odzvali v Zvezi združenj borcev NOB. »Častiti ustaše, jih imenovati junake, jim polagati vence, je žalitev našega boja za svobodo, žalitev vseh borcev proti fašizmu in nacizmu, je ne nazadnje tudi žalitev naših zaveznikov v drugi svetovni vojni,« menijo v zvezi združenj borcev in dodajajo, da je njihova dolžnost o tem obvestiti zavezniške veteranske organizacije. »Vznemirljivo nevarna je prisotnost visokih osebnosti države in vlade, ki vzbujajo vtis popolnega strinjanja z dejanji belogardistov in tako imenovanih domobrancev. Danes se udeležijo proslavljanja izdajalcev in jutri so na spominskih slovesnostih borcev – partizanov. S tem izenačujejo tiste, ki so se bojevali za obstoj slovenskega naroda, z izdajalci.«

 (Ne)iskrenost obžalovanja

Vsekakor si od 2500 do 3000 umorjenih žrtev zasluži primeren pokop, še posebej ob dejstvu, da so to očitno tudi z vidika današnjega časa še toliko bolj neopravičljivi poboji žensk in otrok. Vendar se pri procesu ni mogoče znebiti občutka, da gre še vedno predvsem za nabiranje političnih točk na račun umorjenih. Na to kaže tudi razkol pri zakonu o pokopu žrtev, ki ga je pripravila NSi, SDS pa ga ni želela podpreti. Janez Janša pa je pred dnevi na tviterju celo zapisal, da Nova Slovenija s tem pomaga prikrivati identiteto in odgovornost morilcev.

Kaj pa današnje žrtve?

Toda veliko bolj produktivno in koristno za danes živeče bi bilo, da bi vsaj del svoje energije, ki jo vsakič znova posvečajo takratnim dogodkom, usmerili v reševanje današnjih problemov. Le malokrat lahko namreč slišimo, da bi govorili in nasprotovali pobojem in vojaškim spopadom, ki se prav zdaj dogajajo po svetu v Siriji, Palestini, Iraku, Kurdistanu, Nigeriji in še marsikje. 

Svet danes zaradi podobnih vzrokov in globalne krize kapitalističnega sistema kot takrat spet drsi v smer skrajne desnice, ki je takrat zanetila največjo morijo v zgodovini človeštva. Dovolj je samo pogledati spletne komentarje, da lahko osupli vidimo, kako bi nekateri tudi danes drugače misleče pošiljali v nove jame. Toda nič ne kaže, da bi odgovorni pri nas in drugod to znali opaziti in preprečiti zgodbe, ki jih tako problematizirajo v vse bolj oddaljeni preteklosti. Kaj hitro se namreč lahko spet zgodi, da se bo zgodovina ponovila. Če kaj, nas zgodovina uči, da je kriza idealno gojišče za vznik raznoraznih fašizmov.