V tajnosti

"Kdo pri zdravi pameti bi podpisal tak sporazum?"

Matej Klarič
9. 10. 2016, 19.16
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.00
Deli članek:

Z edinim evropskim poslancem, ki je do zdaj javno nastopal proti tajnim sporazumom Ceta in TTIP, Igorjem Šoltesom, smo se pogovarjali o razlogih za njegovo nasprotovanje sporazumom in tem, kako zdaj kaže sporazumu Ceta, ki naj bi ga tudi pri nas sprejeli že ta mesec, čeprav podrobnosti o njem še vedno niso znane.

STA
Šoltes opozarja, da naj bi kar 90 odstotkov sporazuma začelo začasno veljati. Kar pomeni, da bi sporazum lahko veljal več let, čeprav bi ga na koncu zavrnili.

Nam lahko poveste več o tem, kakšni so zdaj predvideni roki za sprejem sporazuma Ceta. Kdaj ga bo obravnaval slovenski parlament in kdaj bo romal v evropski parlament?

Na ravni ministrov EU naj bi se o sporazumu Ceta odločalo 18. oktobra, na vrhu EU-Kanada 27. in 28. oktobra v Bruslju pa naj bi bil sporazum slovesno že podpisan. To seveda pomeni, da se bodo morale vlade držav članic izjemno hitro izreči o podpori sporazumu, ki pri državljankah in državljanih po vsej Evropi vzbuja ogromno vprašanj in skrbi. Ker gre za izjemno kompleksen sporazum, ki je dolg kar 1600 strani, si zelo težko predstavljam, kako bi ga lahko vlade držav članic tako hitro poglobljeno in odgovorno preučile. Kaj šele civilna družba in strokovna javnost, ki bi prav tako morali imeti pravico sodelovati v tem procesu. V bistvu se sprašujem, kdo pri zdravi pameti je pripravljen podpisati sporazum, v katerem je toliko neznank in za katerega v resnici ni znano niti to, kako bo zadeva delovala v praksi in kakšni bodo v resnici učinki sporazuma. Kar zadeva Evropski parlament, bo ta o Ceti glasoval predvidoma v začetku drugega leta, nato bodo sledile še nacionalne ratifikacije, pri katerih pa točna časovnica še ni znana.

Igor Šoltes o zdravi pameti:

"V bistvu se sprašujem, kdo pri zdravi pameti je pripravljen podpisati sporazum, v katerem je toliko neznank in za katerega v resnici ni znano niti to, kako bo zadeva delovala v praksi in kakšni bodo v resnici učinki sporazuma."

Kako si razložiti, da naj bi o dokumentu, ki sploh še ni pripravljen, kaj šele preveden, odločali že oktobra? Poslanci in javnost pravzaprav nimajo niti dovolj časa, da bi se seznanili z njegovo vsebino. Že to vzbuja sum, da je nekaj z vsebino narobe. Če bi bila v interesu prebivalcev, je verjetno ne bi skrivali …

Vsekakor ravno ta netransparentnost v celotnem postopku pogajanj o sporazumu Ceta vzbuja veliko vprašanj in dvomov. Postopek je bil še precej manj transparenten kot pri bolj znanem TTIP. Pogajanja so se zaključila že avgusta 2014, a se je takrat o Ceti zelo malo govorilo, kar je bil seveda tudi glavni namen pogajalcev. Pri TTIP so bile sčasoma vzpostavljene vsaj bralne sobe, niti teh pri Ceti ni bilo. Tako je imela dostop do dokumentov v času pogajanj samo peščica izbrancev, javnost pa ni imela prav nobenega vpogleda v vsebino. Dejstvo, da je bil mandat za pogajanja javno objavljen šele leta 2015 po sedmih letih pogajanj, pove vse.

Se strinjate s trditvijo, da Ceta skozi stranska vrata vpeljuje sporazum TTIP, ki so ga dali zdaj na stran? 

Oba sporazuma temeljita namreč na enaki logiki, ki gre predvsem v smeri povečevanja moči korporacij in omejevanja suverenosti držav ter postavlja interese kapitala pred pravicami ljudi. Innaj omenim še to, da bo prek sporazuma Ceta sporni mehanizem ICS na voljo tudi več kot 40.000 ameriškim podjetjem, ki so registrirana v Kanadi, kar je še en argument več, zakaj ni mogoče govoriti o ločenosti obeh sporazumov. Neverjetno je, da po eni strani zapiramo meje za ljudi ter gradimo zidove in žice, po drugi strani pa podpisujemo čezatlantske sporazume in na stežaj odpiramo vrata zniževanju naših standardov na področju varstva okolja, sociale, delavskih pravic in javnih dobrin.

Kaj je za vas najbolj problematična stvar v sporazumu Ceta?

Najbolj problematičen vidik je ravno mehanizem poravnave sporov med vlagatelji in državo, ki ga v Ceti poznamo pod kratico ICS, v TTIP pa pod ISDS. Gre za mednarodna sodišča, ki bi korporacijam omogočila, da zaobidejo pravni sistem v državi in izpodbijajo odločitve države, ko jim te niso pogodu. Korporacije bi lahko tožile države, če bi te denimo sprejele naprednejšo zakonodajo ali pa preprečile sprejem zakonodaje, ki ne bi bila v skladu z njihovimi interesi. V Evropi in tudi na drugi strani Atlantskega oceana imamo sodišča, ki so med najbolj razvitimi na svetu. Zaradi tega je ideja, da je na primer sodišče v Sloveniji ali v Nemčiji dovolj dobro za navadne državljane, ne pa tudi za tuje korporacije, zares nesprejemljiva in povsem nesmiselna.

Časovnica sprejemanja sporazuma

- 12. oktobra bo v Bruslju organ Coreper, ki je sestavljen iz predstavnikov vseh članic, podal odgovore na zadnje probleme in pomisleke glede Cete.

- 17. oktobra bodo v Luksemburgu ministri za zunanje zadeve obravnavali sporazum in odprli prostor za njegovo sprejetje, dan pozneje.

- Od 27. do 28. oktobra naj bi sledil podpis s Kanado na najvišji ravni.

- Od decembra do januarja naj bi sledila razprava v Evropskem parlamentu.

- Od januarja do februarja je predvidno glasovanje v parlamentu.

- V dveh do treh letih naj bi ga potrdili vsi parlamenti in dosegli uradno veljavo.

Tako bi postopoma lahko odpravili omejitve pri tobačnih izdelkih, prehranske standarde, osemurni delavnik, minimalno plačo in podobno. Se strinjate s to oceno? 

Vsekakor so to tisti ključni pomisleki. S privolitvijo v tak mehanizem korporacijam omogočimo, da se lahko lotijo praktično vsega, izpodbijajo lahko tudi pravila in zakone s področja okolja, vode, javnih storitev, delavskih in socialnih standardov. Gre za velik poseg v demokratičen postopek odločanja in s tem tudi v našo suverenost. O tem govorijo tudi dosedanji primeri uporabe mehanizma, ki jih ni malo. Eden od najbolj skrb vzbujajočih primerov je primer, ko je korporacija tožila Egipt, ker je dvignil minimalno plačo, kar ji je po njenem mnenju povzročilo visoke dodatne stroške pri poslovanju. Po poročanju medijev naj bi multinacionalka od Egipta zahtevala 82 milijonov evrov odškodnine. Žal to ni edini tak primer in le upamo lahko, da Evropa po Ceti ne bo šla po isti poti.

Zadnji dogovor iz Bratislave predvideva, da bodo na podlagi nemškega predloga podpisali še pravno zavezujočo deklaracijo, ki bi pomirila tamkajšnje sindikate in članstvo v stranki SDP. Nam lahko poveste več o tem? Bo to dovolj za zaustavitev ključnih problemov, ki jih prinaša Ceta?

Gre za nekakšno izjavo, ki naj bi bila naknadno dodana sporazumu Ceta z namenom, da bi se razrešili največji pomisleki, vsaj tako obljubljajo ministri držav članic. A sam se sprašujem, ali zares lahko verjamemo njihovim obljubam, saj je dejstvo, da je vsebina sporazuma že dokončna in je ni več mogoče spreminjati. Kot rečeno, je to prejšnji teden potrdila tudi pristojna komisarka. Upam, da ne gre samo še za en manever, s katerim želijo predvsem pomiriti skrbi javnosti in zakriti pomanjkljivosti sporazuma, učinek pa bo v resnici bolj skop.

Še en »trik«, ki so se ga spomnili v Evropski komisiji, je, da bo sporazum sicer mešan, kar pomeni, da ga bodo morali potrditi nacionalni in nekateri regionalni parlamenti, vendar bo pred tem že začel veljati. Kar pomeni, da bi kljub zavrnitvi lahko veljal nekaj let. Kakšne nevarnosti to prinaša?

Gre za zelo sporno določbo, v ozadju katere je velik interes Evropske komisije o hitrem zaključku postopka sprejema sporazuma Ceta. Ta določba bi namreč omogočila, da bi se sporazum začel začasno uporabljati že takoj po tem, ko bi ga potrdila Svet EU in Evropski parlament, in torej še preden bi ga ratificirali vsi nacionalni parlamenti. Po nekaterih ocenah naj bi začasno začelo veljati kar 90 odstotkov sporazuma. Nedvomno gre za izigravanje pravil in celo za trajno zlorabo demokracije, saj vemo, da je po Evropi veliko nasprotovanja sporazumu in je zato zelo verjetno, da ga kateri izmed parlamentov ne bo podprl. Prav tako lahko postopek nacionalnih ratifikacij traja več let, celo do pet, kar pomeni, da bi lahko sporazum začasno veljal zelo dolgo, preden bi bil sploh pravnomočno potrjen. Prav tako je tu izjemno veliko nejasnosti, kaj bi se denimo zgodilo z vsemi posli, ki bi bili sklenjeni v tem vmesnem času, pozneje pa sporazum ne bil dokončno potrjen. Jaz takšnim določbam absolutno nasprotujem, saj ne upoštevajo ustaljenih demokratičnih standardov niti volje ljudstva.

Igor Šoltes
Šoltes se je udeležil tudi septembrskega protesta proti sporazumu Ceta, ki je potekal v Ljubljani.

Naš minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek in premier Miro Cerar sta dejala, da sporazuma ne bomo podpisali, če bo notri mehanizem ICS. Mislite, da obstaja možnost za njegovo izključitev?

Glede na to, da je sporazum že izpogajan in da vsebine ni mogoče več spreminjati, si to v tem trenutku težko predstavljam. Tudi komisarka Malmströmova je v Bratislavi poudarila, da je Ceta dokončana in da se o vsebini ne bodo več pogajali. Kar nas lahko tu še posebej skrbi, je dejstvo, da bo Ceta po potrditvi postala nekakšen zgled in model tudi za vse ostale podobne sporazume, ki jih bo EU podpisovala v prihodnosti. Ceta je tudi prvi sporazum EU, ki vključuje mehanizem ICS, in če bomo zdaj privolili v to, bodo takšni principi delovanja kmalu postali stalnica naše družbe.

Igor Šoltes o izigravanju demokracije:

"Po nekaterih ocenah naj bi začasno začelo veljati kar 90 odstotkov sporazuma. Nedvomno gre za izigravanje pravil in celo za trajno zlorabo demokracije, saj vemo, da je po Evropi veliko nasprotovanja sporazumu in je zato zelo verjetno, da ga kateri izmed parlamentov ne bo podprl."

Pojavlja se tudi vprašanje privatizacije vodnih virov. Na tem področju želi Slovenija sprejeti ustavno zaščito vode kot javne dobrine, ki ne sme biti podvržena logiki dobičkov. Toda Ceta bi verjetno izničila ustavne določbe? Estonijo so na primer že tožili, ker ni dovolila dviga cen storitev dobave vode. Investitor pa zahteva 90 milijonov odškodnine.

Sporazuma Ceta in TTIP predstavljata veliko grožnjo za javne dobrine in tu je med najbolj dragocenimi vsekakor voda. V Ceti je določeno, da se v primeru, ko pogodbenica dovoli komercialno rabo določenega vodnega vira, upošteva določbe, ki so vsebovane v sporazumu, kar se seveda nanaša tudi mehanizem ICS. To pomeni, da bi lahko korporacija, ki ima koncesijo za črpanje vode, zoper državo pod določbami sporazuma vložila tožbo, če bi ocenila, da določen na novo sprejet ukrep zmanjšuje njene dobičke ali celo njene pričakovane dobičke. Pred dobrim tednom je prišla na dan novica, da je pred kratkim ta pomislek izrazila tudi Slovenija, ki je zaradi nejasnosti pri interpretaciji tega dela sporazuma Evropski komisiji zastavila dodatna vprašanja. To dokazuje, da se tudi naša vlada očitno zaveda grožnje, ki jo Ceta predstavlja za naravne vire, zaradi česar je še toliko težje razumeti, zakaj bi privolila v podpis takšnega sporazuma. Vpis pravice do vode v ustavo je tudi zaradi teh groženj nujen, a skrbi me, da tudi ustavna zaščita vode apetitov korporacij ne bo preprečila, če bomo vzporedno s tem potrdili sporazum Ceta.

Kot pravi Šoltes, se naša vlada očitno zaveda nevarnosti sporazuma Ceta in je zato toliko težje razumeti, da sporazum podpira.

Kako sporazumu zdaj kaže v Evropskem parlamentu? Zeleni in evropska levica že dolgo časa nasprotujete sporazumu. Kako so mu naklonjeni poslanci ostalih poslanskih skupin?

Glede na to, da so pred dvema tednoma v Bratislavi po koncu neformalnega srečanja ministri za trgovino precej optimistično napovedali, da bo sporazum Ceta kljub vsem pomislekom, ki se porajajo, podpisan konec oktobra na vrhu EU-Kanada v Bruslju, predvidevam, da se bo to razpoloženje odrazilo tudi v Evropskem parlamentu, vsaj tako trenutno kaže pri dveh največjih političnih skupinah, ki sta seveda pri glasovanju o podpori sporazuma ključni. Tu je zgovorna še zlasti podpora, ki jo je pred skoraj tremi tedni Ceti izkazala nemška socialdemokratska stranka s podkanclerjem Gabrielom na čelu. Temu bodo namreč verjetno večinsko sledili tudi socialdemokrati v Evropskem parlamentu, ki bodo, kot kaže, javnost prepričevali, da je Ceta nekaj povsem drugega kot TTIP, in tako upravičevali svojo podporo sporazumu. Kljub temu pa še vedno upam, da bo na koncu vendarle prevladal zdrav razum in da bo vsaj Evropski parlament slišal svoje državljane, ki so v teh tednih množični protestirali po vsej Evropi.

Kot poslanec Evropskega parlamenta od blizu vidite, kaj se dogaja v evropskem centru odločanja. Ste edini slovenski poslanec, ki je glasoval proti sporazumu. Kako je mogoče, da tako škodljivi sporazumi uživajo podporo pri poslancih? Kaj vam pravijo, ko se z njimi pogovarjate na štiri oči?

Mislim, da bi morali to vprašanje zastaviti tistim, ki takšne sporazume podpirajo.

Veliko se govori tudi o vplivu lobijev na odločitve v Bruslju. Kako močno ti vplivajo na odločitve po vaših izkušnjah?

Seveda lobiji vedno odigrajo svojo vlogo. Tako so jo in jo bodo tudi v primeru Cete in TTIP. Upam pa, da tokrat ne bodo zmagali interesi lobijev, temveč interesi evropskih državljank in državljanov.