Novice Svet24

V članku se je lotil vprašanja tako imenovane »brezgotovinske družbe«, torej ureditve, v kateri denar obstaja samo še v elektronski obliki in vse transakcije potekajo digitalno. Ker obstajajo jasni znaki, da se naš svet pospešeno pomika v smer prav take finančne ureditve, smo morebitne pasti in stranpoti skupaj z dr. Milivojevićem še enkrat raziskali. 

Najbolje je, da takoj na začetku odpreva vprašanje vaše poklicanosti za to temo. Slišali smo namreč tudi mnenja, češ da naj le psihoze sodi psihoterapevt. Kako to, da ste se odločili izpostaviti v zvezi s tako imenovano brezgotovinsko družbo, torej v zvezi s finančno temo, ki ne spada na vaše primarno področje?

Drži, danes se pričakuje, da se bo vsakdo hiperspecializiral za svoje področje. Za vsakogar drugega, ki o tem področju kaj pove, pa si ljudje predstavljajo, da je diletant. A o psihologiji, denarju in financah vem kar veliko.

Celih deset let ste denimo pisali rubriko Psihologija denarja za revijo Moje finance, kajne?

Tako je. Od otroštva naprej sem tudi strasten numizmatik. Stvari v zvezi z denarjem me že od nekdaj zanimajo in sem o njih tudi ogromno prebral. Najkrajši mogoči odgovor na vaše uvodno vprašanje pa bi bil: izpostavil sem se, ker se nekdo mora izpostaviti. In ker se velika večina finančnih strokovnjakov ne bo.

Zakaj tako pravite?

Zato, ker skoraj vsi strokovnjaki delajo za finančne institucije, brezgotovinska družba pa bi najbolj koristila prav interesom teh institucij. Zato so strokovnjaki na splošno raje pridno tiho.

revija Zarja

"V družbi brez gotovine bi veliki brat o nas vedel skoraj vse, kar je mogoče vedeti: katere časopise beremo, katere knjige naročamo, katera zdravila jemljemo, ali in kako pogosto obiskujemo psihiatra, kaj natančno smo si privoščili v erotični trgovini, kje smo bili v trenutku vsakega nakupa …"

Razumno povedano. Zdaj pa kar v srčiko problema: katere so najhujše nevarnosti, ki jih prinaša ustvarjanje brezgotovinske družbe?

To bi bil nepovraten korak v totalitarno ureditev države, in to tiste vrste, v kateri se sistem nadzora zaleze v vse pore posameznikovega življenja. V družbi brez gotovine bi Veliki brat o nas vedel skoraj vse, kar je mogoče vedeti: katere časopise beremo, katere knjige naročamo, katera zdravila jemljemo, ali in kako pogosto obiskujemo psihiatra, kaj natančno smo si privoščili v erotični trgovini, kje smo v trenutku vsakega nakupa bili …

Srhljivo.

Da se razumemo: elektronski denar je povsem v redu, celo super stvar … dokler seveda imam kot posameznik izbiro, da lahko poslujem tudi z gotovino! Če pa ima državni aparat pregled nad celotno paleto posameznikovih transakcij, bo o njem vedel tako rekoč vse. Kar pomeni, da bodo tožilci, policisti in drugi deli sistema tudi prekleto dobro obveščeni o njegovih šibkih točkah. Državljani se bodo zavedali, da jih sistem v celoti nadzoruje, zato se bodo še kako potrudili, da bodo ostali »zunaj radarja«. In tako bodo postali zelo preplašeni in poslušni državljani.

Hočete reči, da bo vsak sebi postal najbolj učinkovit policist?

Natanko tako. Ljudje bodo postali strašno ubogljivi – celo še bolj kot zdaj. Ker bodo vedeli, da jih veliki brat nenehno opazuje, mu bodo s svojimi nakupovalnimi odločitvami iz dneva v dan pošiljali sporočilo, da so zgledni državljani.

Ampak gotovo se bo tudi v taki ureditvi razvil črni trg!

Seveda se bo. Lahko se bo denimo trgovalo z uslugami, morda z diamanti in žlahtnimi kovinami … Morda s kakšno drugo vrsto »denarja«, ki si je zdaj ne moremo niti predstavljati. Kriminalci so zaradi visokih dobičkov vedno med najbolj iznajdljivimi ljudmi na svetu, kar pomeni, da bodo tudi tokrat gotovo izvohali vse mogoče luknje v sistemu. Običajni ljudje pa seveda ne! Zato lahko rečemo, da je projekt brezgotovinske družbe načrtovan s ciljem povečanja nadzora nad pridnimi ovčicami, ne nad kriminalci.

Arhiv Svet24

Hm, čeprav nedvomno drži, da bo v taki družbi teže utajevati davke …

Gotovo. Ne razumite narobe: brezgotovinska družba prinaša tudi velikanske prednosti. A če pretehtamo tako pozitivne kot negativne posledice, so zadnje mnogo večje. Javnosti pa njeni poklicni skrbniki že lep čas dvorijo tako, da v prvi plan porivajo samo pozitivne posledice projekta, medtem ko negativnih sploh ne omenjajo. In na tistega, ki si drzne o tem kaj ziniti, kaj hitro nalepijo oznako teoretika zarote.

Kar je danes postala že skorajda zmerljivka.

Koncept »teorije zarote« je še en krasen način kontrole javnega mnenja. Kar seveda ne pomeni, da ne obstaja cel kup več kot očitno piškavih teorij zarote, takih res bebavih. A to ne pomeni, da so vse po vrsti iz trte izvite. Pri vpeljavi brezgotovinske družbe ne more biti več dvoma, da je to odgovor svetovnih elit na trenutno stanje, ko se je na Zahodu srednji razred v veliki meri sesul nazaj med siromake. Taka družbena struktura je zelo nezdrava, zato se kadar koli lahko začnejo resnejši izgredi.

Zakaj pravite, da bi z brezgotovinsko ureditvijo največ pridobile prav finančne institucije?

Kadar poslujemo z gotovino, te institucije ne dobijo provizij, pri digitalnih transakcijah pa dva ali tri odstotke vedno pobaše katera od njih. Zanimiv podatek je denimo, da v Italiji kar 40 odstotkov ljudi nima bančnega računa. Če bodo banke dosegle popolno ukinitev gotovine, bodo ti ljudje preprosto primorani odpreti račune, vstopiti v sistem.

Zdaj smo, pravite, v mehki fazi uveljavljanja novega finančnega reda.

Drži.

Je bil povod za vaše javno opozarjanje umik bankovca za petsto evrov iz obtoka?

Pravzaprav res. V srbskih časopisih sem prebral, da se ukinja tako imenovana »binladenka«, torej bankovec za petsto evrov. Zakaj so ga poimenovali binladenka? Ker so ga domnevno na veliko uporabljali teroristi pri svojih transakcijah, ki zahtevajo hitro izmenjavo ogromnih sredstev v gotovini. Ker je umik bankovca res prelomen signal, v katero smer gre vse skupaj, sem začutil potrebo, da javno spregovorim o tem.

Obstajajo še kakšne druge velike nevarnosti zaradi uvedbe brezgotovinske družbe?

Seveda. Naj začnem pri eni od njih, ki bo bralcem nedvomno blizu – negativne obresti. Evropska centralna banka komercialnim bankam za hranjenje denarja zaračunava negativne obresti. Nedavno je neka filiala velike komercialne banke v Nemčiji ta strošek prevalila na svoje varčevalce. Kaj to pomeni? Da njihova sredstva, naložena v banki, ves čas izgubljajo vrednost. To je nekakšna kazen za varčnost – sistem vas sili, da kupujete in trošite, da bi stimulirali gospodarstvo. Če obstaja gotovina, lahko denar hranite doma in niste izpostavljeni negativnim obrestim. V brezgotovinski družbi te možnosti nimate na voljo. Tudi če za začetek uvedejo »le« negativne obresti v vrednosti 0,02 odstotka, jim nič ne preprečuje, da jih čez par let dvignejo – kdo ve, morda celo na deset odstotkov!

Dobra poanta. No, potem je tu še primer odpravljanja ciprske krize …

Prav res. Ciper je član Evropske unije, pa to bančnikom ni preprečilo, da ne bi finančne nestabilnosti tamkajšnjih bank odpravljali s konfiskacijo oziroma zaplembo. Torej dobesedno s krajo denarja, ki so ga imeli v ciprskih bankah naloženega varčevalci. Če nam ukinejo gotovino, bodo vsi naši prihranki ves čas talci reševanja naslednjih bančnih ujm. Ampak spet, celo to je manj pomembno od naše totalne izgube svobode. Pozor, v brezgotovinski družbi ljudje, kot sta Edward Snowden in Julian Assange, preprosto ne bi bili mogoči! Na neki točki njune žvižgaške kariere – najbrž že zelo zgodaj – bi jima morala država samo zapleniti ali zamrzniti vse račune. In kaj bi se zgodilo?

revija Zarja

Hm, postala bi »živa mrtveca« brez sredstev za življenje.

In še ena srhljiva misel: si res upamo zaupati državi, da ne bo začela takih zaplemb izvajati »preventivno«?

Koliko se po vašem javnost zaveda teh nevarnosti?

Mnogo premalo. Koliko ljudi sploh ve, da v Španiji že danes lahko za gotovino kupujete samo do zneska 2500 evrov, v Italiji in Franciji celo samo do tisoč evrov? Številne druge države niso daleč zadaj. In kdo ve, kje bo postavljena naslednja ločnica? Pri 500 evrih? Pri 300? Kot sem rekel, v resnici smo v mehki fazi ukinjanja gotovine. V načrtu pa je popolna ukinitev.

Radi navajate primer z Norveškega, ko je čisto navaden državljan s povsem legalno zasluženim denarjem v trgovini nakupil za 11.000 evrov tehnične opreme …

… potem so mu že čez pol ure vdrle v hišo posebne enote in jo celo prečesale zaradi morebitne droge. Čisto samo zato, ker je kupoval z gotovino.

Še največ upora je koncept brezgotovinske družbe sprožil v Nemčiji. Časopis Bild je celo orkestriral pravo kampanjo za zaščito gotovine. Nekateri pravniki so ukinitev bankovca za 500 evrov označili za kršenje ustavne pravice do svobode.

Čim več ljudi se mora čim hitreje izobraziti o veliki nevarnosti, ki nam preti. Zgodovina nas uči, da ljudje bistvo in posledice velikih sprememb pogosto dojamejo šele, ko je že prepozno. Do tedaj pa v glavnem zasmehujejo vse tiste, ki si drznejo opozarjati na probleme.

Še enkrat: ukinitev gotovine bi po vašem mnenju pomenila na eni strani dokončno izgubo zasebnosti in svobode, po drugi strani pa bistveno manjšo kontrolo nad našim denarjem? Ker denarja ne bomo mogli dvigniti iz bank, bomo na milost in nemilost prepuščeni odločitvam bank in države.

Natanko tako. Tu bi opozoril, da je pravna ureditev v zvezi s prihranki na bankah že zdaj milo rečeno zanimiva. Veliko bralcev najbrž ni seznanjenih z dejstvom, da denar, potem ko so ga naložili v banko, pravno formalno ni več njihov. Pravno formalno ta denar pripada banki, ki so ji ga varčevalci uradno posodili, banka pa jim za to plačuje obresti. Po veljavni zakonodaji postane denar spet njihov šele, ko ga dvignejo z računa.

Kaj pa tako imenovane kriptovalute? Nemara bi lahko kakšna od njih postala kar alternativa staremu finančnemu sistemu? Govorim seveda o elektronskih valutah, kot so bitcoini …

O njih še ne vemo dovolj, da bi se lahko nanje zanesli. Ravno včeraj so denimo hekerji ukradli 82 milijonov dolarjev s hongkonške borze. In kaj se je zgodilo? Vrednost bitcoinov je takoj padla za deset odstotkov.

Vrednost vseh bitcoinov na svetu?

Tako je. Ker je trg ocenil, da je hranjenje denarja v elektronskih denarnicah očitno bolj nevarno, kot smo mislili. Pred dvema letoma so denimo s tokijske borze ukradli kar petsto milijonov dolarjev. Storilcev vse do danes niso našli.

Ampak ali ni to že samo po sebi še en precej močan argument proti brezgotovinski družbi?

Seveda. Kaj bo, če vam neki vrhunski heker z računa pobere vse prihranke? Kako boste lahko dokazali, da so tam res bili? Sploh pa: kaj se bo zgodilo, če zmanjka elektrike? Kaj, če je zmanjka za dalj časa? Ne, ukrepati moramo zdaj, ko še lahko! In s tem preprečiti, da bodo naši otroci živeli v mračni prihodnosti iz Orwellovega leta 1984.

Nekateri pravijo, da je ta prihodnost že tu in da si je glede na skokovit razmah digitalne tehnologije težko predstavljati, da je družbo totalnega nadzora sploh še mogoče zaustaviti.

Na to temo: korporacija Samsung je javno opozorila, da morajo ljudje, ki kupujejo njene pametne televizorje, paziti, kaj pred temi televizorji govorijo. Zakaj? Ker te naprave posnamejo vsako izrečeno besedo svojih lastnikov. In Samsung lahko vse te informacije povsem legalno prodaja drugim strankam. Zanimivo je, da je v takih primerih precej nedoločeno, kdo je ob nakupu Samsungovega televizorja v resnici Samsungov klient. Ali ste to vi kot kupec ali ste vi v resnici le blago, ki ga bo korporacija prodala nekomu naprej, denimo za potrebe raziskovanja tržišča? 

Kdaj lahko pričakujemo konkretne poskuse vpeljave prvih v celoti brezgotovinskih držav?

Jaz bi rekel, da je to projekt prihodnjih petih ali šestih let. Nekateri vidni ameriški ekonomisti, kot je Larry Summers, se že odprto zavzemajo za ukinitev bankovca za sto dolarjev, v Veliki Britaniji so napovedali ukinitev bankovca za petdeset funtov. Že danes je v velikih monetarnih sistemih, kot sta dolarski in evrski, skupni delež gotovine izjemno nizek – med tremi in šestimi odstotki. Nekatere skandinavske države vse skupaj obravnavajo celo kot tekmovanje. Tako je Švedska že napovedala svoje ambicije, da bo postala prva povsem brezgotovinska država na svetu. Ne morem dovolj poudariti, da smo, če jim uspe ukiniti gotovino, kot demokratična družba dokončno opleli. Potem se bomo znašli v res totalitarni državi, v kateri bodo posameznik in njegove pravice povsem brez pomena.

In kar je še huje: kot pravite, iz te ureditve ne bo izhoda, ker bo kontrola premočna.

Potem ko sem pretehtal vsa dejstva, ocenjujem, da je ta nova totalitarna nevarnost za demokracijo celo mnogo večja od nevarnosti, ki so jih predstavljali nacizem, fašizem in stalinizem.