Novice Svet24

Olimpijsko zlato

Za zlato medaljo OKS odšteje 20 tisočakov, država pa primakne še dodatnih 17 160 evrov.

Velik problem lahko vrhunskim športnikom že tekom kariere, še bolj pa po njej predstavlja njihova zaposlitev oziroma tudi zaslužki v posameznih športnih panogah.

V mnogih vrhunskih športih namreč nagrade niso takšne, da bi od njih športniki lahko preživeli. Takšen primer so na primer naši veslači, ki so osvojili že 12 olimpijskih odličij, kar bi bilo brez pomoči države, če bi bili prepuščeni samo trgu in mizernim veslaškim nagradam, nemogoče. Ena izmed raziskav je pokazala, da se že dobro plačani športniki v ameriški hokejski ligi NHL dve leti po končani karieri v kar 78 odstotkih soočajo s stresom in finančnimi težavami zaradi upada dohodkov. Še toliko težje pa je takim, ki brez službe ne bi mogli niti preživeti.

Olimpijsko srebro

Za srebrno medaljo OKS dobitniku nameni 17 500 evrov. Od države pa dobi še 12 780 evrov.

Država zaposluje vrhunske športnike

Ker morajo veliko časa posvetiti tudi treningu, jim pogosto zmanjka časa za izobraževanje, zaradi česar so njihove plače v javni upravi še nižje. Zato država skrbi za športnike, ki niso zaposleni drugje in ne tekmujejo v kolektivnih športih. Takšni se lahko zaposlijo v javni upravi, obenem pa so jim namenjene tudi spodbude in usmeritve po končani karieri.

Merila za zaposlitev so določena v sporazumu med Olimpijskim komitejem Slovenije (OKS) in državo, nadalje pa kriterije določa OKS, nad čimer nekateri niso najbolj navdušeni. Ključno pa je merilo športne kakovosti, po katerem se zaposlita več kot dve tretjini vseh športnikov.

Olimpijski bron

Za bronasto medaljo OKS športniku nameni 15 000 evrov, država pa še dodatnih 8 580 evrov. 

Slovenska delegacija je na letošnjih olimpijskih igrah sestavljena iz 59 športnikov. Od letošnjih udeležencev jih je 24 zaposlenih v policiji, vojski ali pa na finančni upravi. Ker na olimpijskih igrah sodeluje tudi 14 rokometašev, je torej že več kot polovica vse odprave zaposlena v državnih službah. Tam pa lahko ostanejo zaposleni tudi po končani karieri. Stroški vseh zaposlenih športnikov državo na leto stanejo približno 1,7 milijona evrov.

Težave s Trstenjakovo

Reuters

Nova olimpijska prvakinja v judu Tina Trstenjak se je zaposlila šele tik pred olimpijskimi igrami. Pri njej so bile prisotne zgoraj omenjene težave. Ker ni dokončala mature, je bila brez potrebne pete stopnje izobrazbe, zato ni izpolnjevala pogojev za zaposlitev. Tako so ji šele konec maja našli zaposlitev na Fursu, kjer se je sprostilo delovno mesto, za katero je ustrezna osnovnošolska izobrazba. Zaposlila se je za eno leto, kot vsi ostali športniki, ki jim nato sproti podaljšujejo pogodbe.

Reuters

Enkratna denarna nagrada

Za olimpijska odličja slovenski športniki prejmejo tudi nagrade države in OKS, ponekod jim na pomoč priskočijo tudi lokalne skupnosti. OKS tako za zlato medaljo športniku podeli 20 tisoč evrov, za srebro 17.500 in za bronasto 15 tisoč evrov. Podoben znesek pa primakne še ministrstvo za šolstvo in šport – za zlato 17.160 evrov, srebro 12.870 evrov in bron 8580 evrov. Po obdavčitvi dobitnik zlata dobi 35 tisoč evrov denarne nagrade.

Če športniki tekmujejo v ekipnih športih, pa so nagrade nekoliko manjše. Kjer nastopata dva športnika, se nagrada zmanjša za 20 odstotkov, kjer nastopajo več kot trije športniki, pa se zmanjša za polovico. Trener v vseh primerih prejme 80 odstotkov vrednosti nagrade športnika oziroma njegove ekipe. Takšne vsote sicer veljajo že od leta 2008.

Reuters

Primerjava z drugimi državami

V primerjavi z drugimi državami je Slovenija nekje na sredini po višini nagrad, čeprav je, ko jo primerjamo s primerljivimi državami, mogoče reči, da za športnike namenjamo nekoliko več. Največ bodo sicer za zlate medalje namenili v Azerbajdžanu in Uzbekistanu, kjer bodo zmagovalci prejeli kar 800 tisoč evrov. Radodarni so tudi v Singapurju, kjer dobijo skoraj 670 tisočakov. V Evropi pa zmagovalcem največ namenja naša soseda Italija – 164 tisoč evrov. Zanimivo je, da Švedska in Velika Britanija denarnih nagrad sploh ne izplačujeta. Avstrijci in Nemci bodo za zlato dali 17 tisočakov, Hrvatje pa 14 tisoč evrov.

Olimpijci, zaposleni v javni upravi:

Furs: Tina Trstenjak (judo); Vasilij Žbogar (jadranje).

Policija: Martina Ratej (atletika); Rok Drakšič (judo); Marjan Fabjan (judo – trener); Benjamin Savšek (kajak-kanu na divjih vodah); Martin Bau, Robert Žbogar (plavanje); Živa Dvoršak (streljanje).

Slovenska vojska: Teja Belak (športna gimnastika); Damir Dugonjić, Anja Klinar, Tjaša Vozel (plavanje); Peter Kauzer, Urša Kragelj, Sašo Taljat, Luka Božič (kajak-kanu na divjih vodah); Tina Mrak, Veronika Macarol, Tomaž Čopi (trener) (jadranje); Robert Renner, Tina Šutej (atletika); Mateja Šimic (triatlon); Bojan Tokič (namizni tenis); Špela Ponomarenko Janić (kajak na mirnih vodah); Anamari Klementina Velenšek, Urška Žolnir (trenerka) (judo); Tanja Žakelj (gorsko kolesarstvo). 

Pripravljajo zakon

Ker pa športniki pri nas dobijo samo enkratno denarno nagrado in njihovo financiranje ni urejeno dolgoročno, se pripravlja nov zakon o športu, kjer bo prenovljeno financiranje slovenskega športa na lokalni in državni ravni. V zakonu je predvideno, da se bodo sredstva razdeljevala za letne športne programe na podlagi razpisov Fundacije za šport in evropskih kohezijskih sredstev. Zakon pa bo bolje določal tudi zaposlovanje prejemnikov medalj z olimpijskih tekmovanj. Zaposlovanje naj bi bilo po novem urejeno na podlagi podrobnejših meril, ki jih bo določila vlada.

Žbogar presenečen tudi sam

S tovrstnimi problemi se bo moral ukvarjati tudi Vasilij Žbogar, ki je v torek osvojil srebrno kolajno. Nad njo je bil nekoliko presenečen celo sam. Tretja olimpijska kolajna zanj in četrta za Slovenijo na letošnjih igrah je lep zaključek njegove športne kariere. Žbogar je pred tokratnim uspehom na olimpijskih igrah slavil že dvakrat, enkrat s srebrom in enkrat z bronom, tokratno srebro pa je torej že drugo v njegovi olimpijski karieri. »To je to,« je Žbogar dejal za javnost po regati. »Če me vprašate zdaj, sem končal kariero, jadrnico pa bom pospravil in jo prodal,« je dodal. A če ste mislili, da se bo jadranju povsem odpovedal, se močno motite. Napovedal je namreč, da bo takoj, ko se vrne domov,zamenjal barko za malo boljšo in z njo na jadranje odpeljal svojo družino.

Za srebro se je zredil

Ne samo da je Žbogar zdaj težji za okroglo ploščico srebra okoli vratu, pravzaprav so mu leta prinesla kar nekaj dodatnih kilogramov. Leta 2008, ko je zastopal slovenske barve v jadranju, je tehtnica pod njegovimi nogami kazala 76 kilogramov, danes se šibi pod 95 kilogrami, še pred olimpijskimi igrami pa se je lahko »pohvalil« z okroglimi 100 kilogrami. Razlog za več kilogramov je tudi menjava razreda, v katerem je slavil. V preteklosti je tekmoval v razredu laser, tokrat v razredu finn.

Reuters

Čestitke deževale

Čestitke za dosežek so za Žbogarja deževale z vseh strani. Seveda ga bodo po vrnitvi najbolj veseli njegovi domači pa tudi domačini iz Izole, od koder prihaja. Med drugim se je že pojavil namig, da od zdaj naprej najverjetneje ni več skrivnost, kdo bo njihov novi častni občan. Sicer pa so mu prek spleta »segli v roko« tudi mnogi znani športniki, med drugimi Jakov Fak, Maruša Ferk, Boštjan Nachbar in Jaka Lakovič. Čestitati mu ni pozabil niti Peter Kauzer, ki je tudi sam pred dnevi postal olimpijski podprvak v slalomu na divjih vodah. Luka Špik pa je zapisal, da je Žbogarju čestital že pred dvema dnevoma, zdaj pa mu čestita še zares. Morda mu bo pri nadaljnjih poteh pomagal tudi nov zakon, ki naj bi ga sprejeli jeseni.