Premestitve

V Slovenijo novih 18 migrantov

G.G./STA
10. 8. 2016, 07.48
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.00
Deli članek:

V okviru premestitev iz Italije in Grčije bo iz slednje v Slovenijo prispelo 18 prebežnikov, še 14 pa jih pričakujejo prihodnji teden. Gre za državljane Sirije in Iraka, nastanjeni pa bodo v azilnem domu.

Gregor Wernig M24
Nekateri begunci so nastanjeni na Vrhniki.

Slovenija je v okviru premestitvene sheme doslej sprejela 43 prebežnikov, od tega 28 državljanov Sirije in Iraka iz Grčije ter 15 državljanov Eritreje iz Italije. Med njimi so glede na podatke s konca prejšnjega meseca status begunca doslej priznali 12 osebam, še enajstim pa subsidiarno zaščito.

Skupaj z omenjenimi 32, ki v Slovenijo prihajajo danes in prihodnji teden, jih bo v našo državo tako prispelo 75 od skupno 567, predvidenih v okviru premestitev.

Poleg omenjenih naj bi se v Slovenijo trajno priselilo še 60 beguncev. Po prvotnih načrtih naj Slovenija v tem okviru sprejela 20 ljudi, a je vlada prejšnji teden odločila, da bomo sprejeli še 40 sirskih beguncev. Kot so pojasnili na ministrstvu, prebežnikov v okviru trajne preselitve k nam še ni bilo.

Ograjo vzdržujejo

Na ministrstvu sicer v luči negotovih razmer v Turčiji, politične krize v Makedoniji, kopičenja migrantov v Srbiji in krepitve migrantske poti preko Sredozemskega morja v Italijo pozorno spremljajo razmere. Kot zagotavljajo, izvajajo poostren nadzor tako na meji s Hrvaško kot tudi v notranjosti države.

Obenem vzdržujejo ograjo na južni meji, pa čeprav se zavedajo, da niti tehnične ovire vzdolž celotne meje ne bi rešile vseh teh težav. Madžarsko-srbsko mejo dnevno prestopi tudi do nekaj 100 migrantov, pa čeprav je Madžarska zaradi ugodne konfiguracije terena ograjo lahko postavila vzdolž celotne meje, so pojasnili. V pripravljenosti ostajajo tudi nekateri sprejemni oz. namestitveni centri, in sicer v Dobovi, na Šentilju in v Lendavi.

Sicer pa so na ministrstvu pozorni na vsa dogajanja v regiji in jih intenzivno spremljajo. Kot ocenjujejo, bodo razmere v prihodnje odvisne od številnih dejavnikov, med drugim od učinkovitosti dela Frontexa, odnosa Turčije do tega vprašanja ter od varnostnih in politično-ekonomskih ter socialnih razmer v Siriji in drugih izpostavljenih državah.