Slovenija

Janša in Krkovič o vlogi Pučnika

STA
11. 3. 2016, 14.33
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

Letošnji Pučnikov simpozij, ki sta ga danes v Slovenski Bistrici priredila Inštitut dr. Jožeta Pučnika in Wilfried Martens Center za evropske študije, je bil namenjen 25. obletnici slovenske osamosvojitve. Janez Janša in Tone Krkovič sta spregovorila o vlogi Jožeta Pučnika pri tem in se strinjala, da je bila ta mnogo večja, kot se mu jo pripisuje.

Wikipedia
Jože Pučnik

Po mnenju predsednika SDS Janše večina Slovencev ne pozna ključnih dogodkov pred 25 leti, ki so vodili do osamosvojitve Slovenije. Podrobno je opisal takratno dogajanje in ob tem večkrat ponovil Pučnikove besede "Jugoslavije ni več, zdaj gre za Slovenijo", ki so bile po njegovih ocenah ključne za tisto obdobje.

Med vojno je bil Pučnik po Janševih besedah "človek, ki je držal hrbtenico", čeprav se to danes poskuša poriniti iz narodovega spomina. Spomladi 1990 je tudi kandidiral za predsednika predsedstva Slovenije in za las izgubil. Janša je prepričan, da volilni rezultat v resnici ni bil takšen in da je Pučnik prejel več glasov, kot se mu jih je dejansko pripisalo.

Poveljnik 1. specialne brigade Moris v času vojne za Slovenijo Tone Krkovič je osvetlil vojaško plat takratnega dogajanja na slovenskih tleh. Vprašal se je, kaj bi danes rekel Pučnik o trenutnem stanju v državi. "Ne vem, kaj bi rekel in kako bi rekel. To je on znal bolje, kot znam jaz. Ampak siguren sem, da se obrača v grobu, da nima miru, kot bi si ga zaslužil," je dejal. "Tudi jaz bi se v grobu obračal, če me ne bi bilo več tu. Slovenija danes ni to, kar sem si jaz predstavljal, in upam si trditi, da bi tako rekel tudi Pučnik," je dodal.

Podobnega mnenja je tudi Janša. "Jugoslavije danes sicer ni več, veliko njenega duha pa je še ostalo," je dejal in med drugim izpostavil manifestacije, na katerih je po njegovih besedah več jugoslovanskih kot pa slovenskih simbolov. "To veliko pove o teh ostankih, ki so zelo trdovratni. Stvarnost se ne spremeni zgolj s tem, da neka takšna ali drugačna institucija preneha obstajati. Stvarnost se spremeni šele takrat, ko pride nova vsebina tudi v glave, ko nam je dovoljeno vedeti stvari, ki nam jih prej ni bilo dovoljeno vedeti, a so resnica," je dejal.

Vojna za Slovenijo se je po Krkovičevih besedah začela maja 1990 z razorožitvijo in končala oktobra 1991, "kar je kar nekaj več kot deset dni, s čimer se rado manipulira". Pučnika je med drugim označil za človeka krščanskega etosa, kot usodni tandem slovenske osamosvojitve pa je navedel Janšo in Igorja Bavčarja. Slednji je bil prav tako vabljen na današnjo razpravo, a se je zaradi drugih obveznosti ni mogel udeležiti, je pojasnila predsednica sveta Inštituta dr. Jožeta Pučnika Andreja Valič Zver.

Ob zaključku današnjega simpozija bodo podelili Pučnikovo priznanje za prispevek k razvoju demokracije v Sloveniji. Letošnji dobitnik je tržaški odvetnik in nekdanji predsednik Sveta slovenskih organizacij (SSO) Drago Štoka. Kot piše v obrazložitvi, je bil zmeraj prepričan in nesebičen zagovornik demokracije in političnega pluralizma. "Neprenehoma se je boril za pravice slovenske narodne skupnosti v Italiji in si prizadeval za avtonomno politično nastopanje, ki presega ideološke razlike," še piše v obrazložitvi.