Slovenija

Nato: Slovenija za ostale države članice zavezništva predstavljala zgolj breme

STA
20. 2. 2016, 12.02
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

Slovenija je v zadnjem zaupnem dokumentu zveze Nato zaradi vztrajnega nižanja obrambnih izdatkov šest let zaporedoma deležna ostrih kritik, danes poroča časnik Večer. V oceni med drugim piše, da bo Slovenija še naprej breme za druge članice vojaškega zavezništva, na katere je preložila skrb za lastno varnost v zahtevnem varnostnem okolju.

Wikipedia
Natova letala.

"Nadaljnje zaviranje razvoja in nezmožnost investiranja v posodabljanje opreme je v nasprotju z vse večjimi izzivi v spremenjenem varnostnem okolju," po navedbah časnika menijo v zavezništvu. Dodatnih kritik je Slovenija deležna tudi zaradi tega, ker že dve leti zapored dosega gospodarsko rast, a se to pri izdatkih za obrambo ne pozna.

"Slovenski BDP je realno v letu 2014 zrasel za tri odstotke, v letu 2015 pa po prvotnih ocenah za 2,7 odstotka. Tudi v prihodnjih letih je pričakovati dvoodstotno gospodarsko rast. Ocenjujemo, da je veliko več potenciala za povečanje obrambnega proračuna, kot slovenska vlada trenutno načrtuje," menijo v Natu, kjer sicer možnosti za modernizacijo slovenskih oboroženih sil ocenjujejo za "blede" ali "skromne", glede na nov srednjeročni obrambni program, ki predvideva gradnjo obrambnih zmogljivosti do leta 2020.

Zadnja večja investicija v obrambne zmogljivosti je bil sicer nakup Patrij. Slovenija jih je naročila 135, dobavila pa le 30, po navedbah Večera pa so danes v voznem stanju le štiri.

Kaj navaja zaupni dokumen?
Zaupni dokument z datumom 5. februar 2016 med drugim navaja, da je "nadaljnje zaviranje razvoja in nezmožnost investiranja v posodabljanje opreme v nasprotju z vse večjimi izzivi v spremenjenem varnostnem okolju". "Gre za razmere, ki zahtevajo višjo stopnjo pripravljenosti in odzivnosti ter sile, ki lahko zagotavljajo spekter širšega bojevanja v vseh pogojih," pojasnjujejo ter dodajajo: "Slovenija bo morala veliko več denarja namenjati za obrambo, če bo želela doseči Natove ciljne zmogljivosti. Do takrat pa bo zmožna ponujati in zagotavljati le omejen izbor zmogljivosti."

Nato pa ne pričakuje le občutnega povečanja obrambnih izdatkov, temveč tudi veliko večjo porabo za obrambne zadeve, kot so investicije v opremo. Če tega ne bo, se Slovenija ne bo mogla niti približati Natovim ciljem ali kakor koli pomembno prispevati h kolektivni obrambi. "Do takrat bo Slovenija za ostale države članice zavezništva predstavljala zgolj breme," še menijo v zavezništvu.

Kljub vsemu je bila Slovenija vendarle deležna nekaj pohvale, in sicer za to, da posveča veliko pozornost sodelovanju v operacijah in misijah. A ob tem v zvezi dodajajo: "Zavezništvo ne bo več nujno od Slovenije terjalo večjega obsega slovenskih oboroženih sil v Natovih operacijah, temveč njihovo precej višjo pripravljenost v primerjavi s sedanjo. Od bolje pripravljenih slovenskih sil pričakujejo, da bodo sposobne sodelovati v operacijah visoke intenzivnosti in tveganja."