Divjad in prostoživeče živali nasploh pri nas spremljajo lovci. Zato smo Lovsko zvezo Slovenije vprašali, kako bo po njihovem mnenju novonastajajoča bodeča žica na meji s Hrvaško vplivala na življenjske navade tam živečih živali. Zavedati se je namreč treba, da gre za obmejno območje, ki je v tem trenutku še pod posebnim režimom, kar tudi lovcem še nekoliko otežuje delo. »Gre za obmejno območje, ki je ograjeno zaradi zelo specifičnih razmer. Zaradi tega se bojimo, da bo tudi prisotnost lovcev na terenu precej omejena,« je za Svet24 zapisal Boštjan Pokorny, predsednik Komisije za upravljanje z divjadjo pri Lovski zvezi Slovenije.
NEJASNE INFORMACIJE
Dodatne težave lovcem pri spremljanju dogajanja na terenu povzročajo nejasne informacije, kje natanko bo ograja sploh stala. »Natančne lokacije mest postavitve ograje nam niso poznane. Iz medijev lahko sicer beremo, da naj bi bila ograja postavljena predvsem v Posavju, na Kozjanskem in v severovzhodni Sloveniji,« je povedal Pokorny. A kot je dodal, bi lahko bila situacija precej slabša, če bi bila ograja postavljena tudi na območju jugovzhodne Slovenije (Kočevsko in Notranjsko), kjer bi presekala migracijske koridorje in bi lahko vplivala na smrtnost vseh treh vrst velikih zveri, pa tudi jelenjadi in divjih prašičev.
POVEČANA SMRTNOST DIVJADI
Kakršnakoli ovira, ki preseka pot živalim, je zanje presenečenje. Njihovo vedenje ob prepreki je težko napovedati. »Glede na številčnost in rabo prostora bo izmed divjadi najbolj ogrožena srnjad, za katero se bojimo, da se lahko precej poveča njena smrtnost zaradi naleta v ograjo in posledičnih poškodb. Pride pa lahko do povečane smrtnosti tudi nekaterih manjših vrst, na primer malih zveri. Bolj kot izguba osebkov je v teh primerih problematično trpljenje živali, ki bi se ujele v bodečo mrežo,« je zapisal Pokorny.
POMEMBNA BO PREVENTIVA
Lovska zveza Slovenije opozarja na preventivo, ki bo vsekakor pripomogla k čim manjši škodi med prostoživečimi živalmi. Gre za določitev nekakšnih črnih točk – območij, kjer živali najpogosteje prečkajo mejo. Bodo pa lovci od države zahtevali tudi ukrepe, da zaščitijo divjad: »V primeru identificiranih črnih točk bomo od države zahtevali, da izvede tudi določene preventivne ukrepe, ki bodo zmanjšali tveganje za nalet živali v zanje smrtno nevarno ograjo,« je bil jasen Pokorny.
UPAD POSVOJITEV
Ograji na meji ostro nasprotuje Društvo za zaščito živali Posavje. Njihova predsednica Damjana Rovan je za naš časopis povedala: »Postavitev takšne ovire pomeni spremembo naravne poti divjih živali, mnogo očividcev poroča o povečanem številu živali na regionalnih cestah, na veterinarski postaji pa so povedali, da so že prvi dan oskrbeli veliko ureznin in šivali rane številnih psov.« Rovanova je opozorila še na to, da je zbirni center za begunce v neposredni bližini zavetišča, zato so se obiski potencialnih posvojiteljev in sprehajalcev drastično zmanjšali.
RAZMIŠLJAJO O EVTANAZIJI
V zavetiščih pa se ne srečujejo samo z upadom posvojiteljev. Posledično so prostori za živali vse bolj natrpani. »Živali je vse več, kapacitete pa so omejene, to pomeni, da je tudi zavetišče kljub prvotni politiki 'no-kill' prisiljeno razmišljati o evtanaziji živali,« je zaskrbljena Rovanova.
