Slovenija

Mariborski proračun še vedno razočaranje za kulturne ustvarjalce

sta/mv
22. 3. 2015, 17.05
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.56
Deli članek:

Predlog letošnjega proračuna Mestne občine Maribor nima toliko lukenj, kot se je sprva napovedovalo, a so številni še vedno razočarani. Sredstva na področju kulture se v primerjavi z lani znižujejo za slabo desetino. Najbolj razočarani so v Narodnem domu Maribor, kjer med drugim prirejajo Festival Lent.

STA

V predlogu letošnjega proračuna je za mariborsko kulturo predvidenih 7,3 milijona evrov, od tega naj bi 5,6 milijona razdelili med javne zavode. Med nevladne organizacije naj bi z razpisi, ki bodo po napovedih mestne uprave pripravljeni do konca aprila, razdelili 750.000 evrov. "Glede na zagotovila, ki nam jih je župan dal še pred mesecem dni, smo šokirani," je za STA povedal direktor Narodnega doma Maribor Vladimir Rukavina. V njihovem zavodu, ki je po zaključku Evropske prestolnice kulture (EPK) prevzel v upravljanje tudi Vetrinjski dvor, so v primerjavi z lanskim letom izgubili 370.000 evrov. "Kar zadeva programe, kot so simfonični in komorni cikel, Kulturni dnevnik, Art kamp, prireditve za mladino - praktično vse razen Festivala Lent -, jih bomo skušali zavarovati in jih izvesti v celoti, saj v zmanjšanje teh rednih programov, ki so bili vezani na pogodbe in abonmaje, enostavno ne moremo iti. Tudi odpustiti ne moremo nikogar, saj nas že sedaj ni dovolj," je povedal Rukavina. Kakšna bo usoda Festivala Lent, ki je bil že lani tik pred odpovedjo, še preračunavajo. "Je pa situacija že na prvi pogled katastrofalna in ne vem, kako se bomo pobrali," je dejal. "Pričakujemo, da bo letošnji Festival Lent organiziran v okviru finančnih zmožnosti," mu odgovarjajo na mariborski občini.

Turjakova vidi le črn scenarij

Direktorica Mariborske knjižnice Dragica Turjak ob pogledu na številke v predlogu proračuna, ki ga bo mestni svet v prvem branju sprejemal v četrtek, vidi le črn scenarij: "Skoraj nič nabave novega gradiva, nepokrita izplačila tretje četrtine plačnih nesorazmerij, premalo sredstev za materialne in obratovalne stroške, nič za investicijsko vzdrževanje dotrajanih prostorov in molk v zvezi z od leta 2008 načrtovano investicijo v osrednjo knjižnico." Nezadovoljni so tudi v Lutkovnem gledališču Maribor, kjer naj bi iz občinske blagajne letos dobili slaba dva odstotka več kot lani. A direktorica Mojca Redjko opozarja, da bodo imeli letos mnogo višje stroške, saj bodo morali po novem upravljati tudi prenovljeno minoritsko cerkev in zunanji avditorij. Po njihovih izračunih bodo torej dobili najmanj 100.000 evrov manj za izvajanje osnovne dejavnosti lutkovnega gledališča. "Kar avtomatsko sproži krčenje programa, ta pa zmanjševanje državnih sredstev in lastnih prihodkov," je za STA povedala Redjkova. Če bo predlog obveljal, bo po njenih besedah imel za posledico odpoved ene do dveh novih predstav v letu, zmanjšanje obsega programa in uvedbo vstopnin na Poletnem lutkovnem pristanu, odpoved nacionalnega lutkovnega bienala, ukinitev večine kulturno-vzgojnih vsebin in povišanje cen vstopnic.

Dodatna sredstva z ministrstva za kulturo?

Na občini so za STA pojasnili, da stroški upravljanja nekdanje minoritske cerkve nastopijo šele v drugi polovici leta 2015. Za lutkovno gledališče pričakujejo tudi dodatna sredstva na podlagi uveljavitve 67. člena zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo, ki omogoča ministrstvu za kulturo, da nameni dodatna sredstva kulturnim programom, ki presegajo meje občine. A Redjkova v to ne verjame. Tudi na ministrstvu za kulturo pravijo, da se omenjeni 67. člen ne more uporabiti za financiranje rednih dejavnosti občinskega zavoda kakor tudi ne za financiranje programov in projektov, za katere so na voljo javni razpisi ali pozivi. "67. člen se je v skladu z uveljavljenimi pravnimi standardi lahko uporabljal samo za sofinanciranje izrednih, občasnih projektov, ki so presegali lokalni pomen v tolikšni meri, da je bil ugotovljen začasni javni interes države na področju kulture," so pojasnili za STA.

Rešitev položaja mariborske kulture v zraku

Na občini po drugi strani še vedno vztrajajo pri tem predlogu. "Mestna občina Maribor meni, da kot regionalno središče financira tudi na področju kulture vrsto nalog, ki služijo (kulturnim) potrebam širše regije in države, za kar pa nima zagotovljenih sistemskih virov financiranja," so znova poudarili. Predlog za uveljavitev 67. člena je župan Andrej Fištravec podal na nedavni seji odbora DZ za kulturo. Odbor je takrat občini in ministrstvu naložil, da do konca tega tedna preučita možnosti za rešitev nastalega položaja mariborske kulture. Do kakšne rešitve so prišli, ne na občini ne na ministrstvu niso povedali.

Poskrbljeno za socialne programe

Medtem ko se sredstva za kulturo v letošnjem proračunu nižajo, so na področju sociale, ki je bila ob decembrski objavi prvih izhodišč letošnjega občinskega proračuna prav tako na udaru, po napovedih Fištravca celo povišali zneske. Tako naj ne bi bil ogrožen nobeden od socialnih programov, kot so javna kuhinja, varna hiša in letovanje otrok.