Politična klima

Ugledni voditelj Deutsche Welle o dvigu skrajne desnice v Evropi

Barbara Pance, Nataša Markovič
21. 5. 2024, 18.50
Deli članek:

Ugledni voditelj BBC in Deutsche Welle, 73-letni Tim Sebastian, ki je pred kamero gostil večino predsednikov držav in vlad sveta, je za Preiskovalno.si spregovoril o evropskih volitvah. Kaj pričakuje od bodočih novih poslancev? Pionir prepoznavne pogovorne oddaje Hardtalk je spregovoril o korupciji in servilnosti do lobijev.

preiskovalno.si
Tim Sebastian je intervjuval najpomembnejše svetovne in evropske voditelje.

»Rastoča neenakost, dvig cen življenjskih potrebščin, vzpon nove generacije, ki misli, da bo revnejša od prejšnje... vse to so veliki izzivi, a zdi se, da jih evropski politiki ne rešujejo. Skrbi jih, da se bo na volitvah dobro odrezala skrajna desnica. Morda pa so ravno njihove politike in pomanjkanje rezultatov krivi, da se ljudje obračajo k skrajni desnici,« meni Tim Sebastian.

preiskovalno.si
Ugledni novinar in voditelj Tim Sebastian verjame v prihodnost EU.

Petintrideset tisoč mrtvih v Gazi, od tega več kot 13 tisoč otrok. Na deset tisoče žrtev v Ukrajini in Rusiji. Nešteto razbitih družin in izseljenih po Evropi. Milijon prošenj za azil v letu 2022. Vojne, v katerih sodeluje Evropa, čeprav je bila ustanovljena zaradi vzdrževanja miru. Vojne, zaradi katerih je neenotna, in vojne, kjer ni zmagovalcev. So samo mrtvi. 

Zraven pa še pasti sodobnega časa: pomanjkanje energentov, podnebne spremembe, ogroženo javno zdravje, želje po zelenem prehodu, ki naj bi zamenjal tradicionalno kmetijstvo. Vse to so temeljne politike Evrope, ki se dotikajo tudi Slovencev. In čeprav imamo pri nas do evropskih volitev bolj kot ne brezbrižen odnos, kar so na portalu Preiskovalno.si že dokazali z anketo med ljudmi, Evropa kot skupna, enotna in povezovalna tvorba v luči nestanovitnega mednarodnega dogajanja postaja vse bolj pomembna. Evropa se ne more sprenevedati, da v njeni sredini in neposredni bližini ne potekajo najhujše vojne in genocid stoletja, ki vpliva na vse narode v njeni družini. Obenem se mora resno spopasti z imperialističnimi težnjami in grožnjami, kdo bo v prihodnosti obvladoval resurse energije, hrane, vode in komunikacijske vire za nadzor nad informacijami ter medijsko regulacijo.

Gre za orodja sodobnega vojskovanja, s katerimi njihovi upravitelji dobivajo nadvlado in orožje za podjarmljenje družbenih sistemov. Ali so evroposlanci, ki jih od izvolitve loči samo še nekaj tednov, zavedajo svoje vloge in moči v Bruslju, ali so njihovi interesi onkraj demokratične družbe in njenih ljudi? Bodo novi evroposlanci le bleda senca velikih držav? Bodo glasovali za mir? Ali bodo končno izstopili iz povprečja in začeli spreminjati svet na bolje. Trenutno Evropi najbolj grozi vzpon skrajnih nacionalizmov, saj bi s takim izplenom volitev poteptala vse, kar je leta 1950 zasnoval ustanovni oče Evrope Robert Schumman.

O pomembnosti EU in nosilcev odločanja je spregovoril angleški televizijski novinar Tim Sebastian, začetnik oddaje Hardtalk na BBC in moderator političnih oddaj na Deutsche Welle.

EU parlament
Veliki privilegiji in bonitete za evroposlance marsikdaj ne preprečijo, da ne bi podlegli korupciji.

Da ima prihodnost, ne ve se pa še kakšno, je prepričan ugledni novinar, vse bo jasno, pravi, ko bomo videli, kako se bo na volitvah odrezala skrajna desnica. Izpostavi, da je njen vzpon edina resna skrb politikov, ki da se ne spopadajo s ključnimi izzivi družbe, zaradi česar se ljudje najverjetneje obračajo k skrajnim politikam. Od evropskih poslancev pričakuje, da bodo pošteni in se bodo borili za ljudi, ki jih zastopajo. »Pričakujem, da bodo podpirali demokracijo v Evropi in se borili proti korupciji, ki postaja vse večji problem,« je dejal.

Enajst milijonov za lobiranje v Bruslju

Korupcija je največja grožnja Evropskega parlamenta. Po hodnikih evropskih institucij se med zasedanji v Bruslju giblje do 35 tisoč profesionalnih lobistov, ki poskušajo v imenu korporacij in drugih interesnih skupin vplivati na skupno zakonodajo Evropske unije, piše Corporate Europe Observatory, ki preiskuje lobistične korporacije od leta 1997. Kot ugotavlja, imajo lobistične skupine izjemen vpliv na vse evropske institucije in njihove predstavnike, v preteklosti pa so pustili negativen pečat pri vplivih na podnebno politiko, regulacijo digitalne tehnologije, okoljsko politiko, regulacijo kemikalij in pesticidov, javno zdravje in tako dalje. Bruselj je tako za Washingtonom drugo največje lobistično središče na svetu.

Lobby Facts EU beleži uradno statistiko lobijev v registru Evropske unije. Največji letni proračun za lobiranje, 11,4 milijona evrov, ima belgijska družba Fleishman-Hillard, ena največjih svetovnih družb za odnose z javnostmi, ki ima 45 lobistov in prijavljenih 53 stikov.

Profimedia
V Bruslju bi se morali bolj lotiti težav Evrope, prebivalci se počutijo več kot nelagodno.

Z milijonom manj in 168 stiki jo prekaša belgijska kemijska industrija. Kar 222 stikov pa je opravila irska Meta Platforms, ki vpliva na ekonomsko politiko, inovacije, varnostno politiko in medijsko regulativo. Med bolj dejavnimi družbami so še ameriški Microsoft z 204 stiki in sedmimi milijoni evrov proračuna za lobiranje, pa še nemški gigant z zdravili Bayer s prav tako sedmimi milijoni evrov in 54 stiki, visoka sta tudi spletni velikan Google s 364 stiki in šestimi milijoni ter spletni velikan Amazon s 121 stiki in 4,5 milijona evri za lobiranje. Največkrat, kar 442-krat, pa so se z evropskimi komisarji in drugimi visokimi predstavniki Evropske komisije srečali lobisti Business Europe. To je konfederacija evropskega gospodarstva, s sedežem v Bruslju, ki združuje 40 nacionalnih industrijskih in delodajalskih združenj iz 34 evropskih držav ter predstavlja več kot 20 milijonov malih, srednjih in velikih podjetij.

Slovenski evroposlanci z desetkratnikom povprečne plače in dodatnim zaslužkom

V izogib korupcijskim škandalom so plače evroposlancev višje, kot je povprečje v Evropi. Slovenski evroposlanci v Bruslju zaslužijo štirikratnik povprečne plače v Sloveniji, to je 10.075,18 evra bruto oziroma 7853,89 evra neto; 435.233 evrov pade na račun vsakega evroposlanca v petletnem mandatu. Še 1.721.760 evrov dobijo za zaposlitve kadrov po lastni izbiri. Več kot dva milijona evrov na mandat, ne da bi upoštevali še druge ugodnosti in povračila stroškov, ki jim pripadajo in smo jih zbrali v nadaljevanju. Evropski poslanci ob svojih poslanskih plačah lahko služijo še dodatno, so pred kratkim razkrili v organizaciji Transparency International EU, a morajo svoje prihodke prijaviti. Nesporni rekorder in največji zaslužkar je litovski evroposlanec Viktor Uspaskich s kar tremi milijoni evrov dodatnega prihodka na račun upravljanja nepremičnin, med slovenskimi poslanci pa sta prihodek prijavila Milan Brglez (S&D) in Franc Bogovič (EPP).

Brglez je po podatkih portala Integrity watch ohranil svojo profesorsko dejavnost na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani in Pravni fakulteti v Mariboru. Iz naslova ljubljanske fakultete je prijavil 3500 evrov dohodka, iz mariborske pa 1500, skupaj torej pet tisoč evrov dodatnega zaslužka na leto. Bogovič pa je na domači kmetiji zaslužil 30 tisoč evrov, še nekaj drobiža zraven kot član občinskega sveta v Krškem v obdobju 2018–2022. Romana Tomc (EPP) je med dodatnimi aktivnostmi navedla, da je predsednica dobrodelne ustanove Ivana Cankarja za štipendiranje, kjer pa nima prihodkov, prav tako ne Matjaž Nemec (S&D) kot dolgoletni član Nogometnega kluba Bilje.

Od 705 poslancev Evropskega parlamenta opravlja dodatno dejavnost kar vsak četrti poslanec ali 70 odstotkov parlamentarcev, kar po podatkih raziskave nanese skoraj devet milijonov evrov dodatnega zaslužka na leto. Po novem pravilniku pa evropskim poslancem ni več treba nujno razkriti stranskih zaslužkov, ki so nižji od pet tisoč evrov letno. Po najodmevnejši aferi v Evropskem parlamentu aktualnega sklica Katargate, v kateri so pri korupcije ujeli podpredsednico parlamenta Evo Kaili, je razkritje v raziskavi lahko dodaten alarm za zaostritev pravil pri opravljanju postranskih dejavnosti, od katerih so mnoge, kot so še posebej poudarili v raziskavi, celo v neposredni korelaciji z zakonodajnimi procesi v EP. Politična higiena je v Evropskem parlamentu očitno postranska zadeva, kar zadeva pridobitniško dejavnost, mnogokrat tudi na račun lobističnega delovanja.

Profimedia
Eva Kaili, podpredsednica parlamenta, je bila v središču odmevne korupcijske afere.


Dejanski zaslužki evropskih poslancev

Zbrali smo vse prejemke, do katerih so v petletnem mandatu upravičeni evroposlanci, ki poleg plače prejmejo tudi vsa povračila potnih stroškov, nastanitve in prehrane ter večji del zdravstvenega zavarovanja. Poleg tega še dodaten denar za zaposlitve kadra po lastni izbiri.

  • Plača

Mesečna plača poslanca Evropskega parlamenta znaša 10.075,18 evra bruto in 7853,89 evra neto, potem ko se odštejejo davki EU in prispevki za zavarovanje (zneska na dan 1. 7. 2023). Poslanci prejemajo 38,5 odstotka osnovne plače sodnika Sodišča Evropske unije. Vsi poslanci Evropskega parlamenta prejemajo enako plačo.

  • Pokojnina

Nekdanji poslanci Evropskega parlamenta so upravičeni do pokojnine, ko dopolnijo 63 let. Ta znaša 3,5 odstotka njihove plače za vsako dopolnjeno leto mandata in eno dvanajstino plače za vsak nadaljnji polni mesec, vendar skupaj ne več kot 70 odstotkov. Stroški pokojnin se krijejo iz proračuna EU.

  • Nadomestila

Nadomestilo splošnih stroškov je 4950 evrov mesečno. To je pavšalni znesek, ki poslancem omogoča kritje stroškov, na primer za najem pisarn v državi članici, v kateri so bili izvoljeni, pa tudi za strojno in programsko opremo IT, pisarniški material, mobilne telefone, naročnine in internetne naročnine. Uporablja se pavšalni znesek za vse poslance. Če se v enem parlamentarnem letu (od septembra do avgusta) brez ustrezne utemeljitve udeležijo manj kot polovice plenarnih zasedanj, prejmejo polovico nadomestila.

  • Dnevnica

S 350 evri na dan se krijejo stroški nastanitve, prehrane in s tem povezanih stroškov za vsak dan, ko poslanec v Evropskem parlamentu opravlja uradne dolžnosti. Dnevno nadomestilo se prepolovi, če poslanec v dneh plenarnega zasedanja, na katerem je sicer prisoten in za katerega se podpiše na seznam navzočih, zamudi več kot polovico poimenskih glasovanj.

  • Potni stroški

Poslancem se ob predložitvi potrdil o plačilu povrnejo dejanski stroški vozovnic za udeležbo na sejah v Bruslju ali Strasbourgu. Določena je zgornja meja, in sicer za letalski prevoz največ poslovni razred (razred D ali podobno), za vlak vozovnica v prvem razredu ali za potovanja z avtomobilom 0,58 evra na kilometer (največ do tisoč kilometrov). Poleg tega se uporabljajo fiksni zneski za kritje različnih potnih stroškov (cestnine, stroški za presežno prtljago, pristojbine za rezervacijo itd.). 

Za seje zunaj EU poslanci – kot del uradnih delegacij parlamenta – prejmejo dnevnico 162 evrov za kritje obrokov in dodatnih stroškov, če se podpišejo v register, hotelski računi pa se povrnejo ločeno. Za obveznosti v tujini, ki niso del uradnih sej parlamenta, lahko poslanci zaprosijo za povračilo potnih stroškov, stroškov nastanitve in s tem povezanih stroškov v drugih državah do najvišjega letnega zneska 4886 evrov.

  • Stroški zdravstvene oskrbe

Poslanci so upravičeni do povračila dveh tretjin stroškov zdravstvene oskrbe.

  • Nadomestilo ob prenehanju mandata

Ob koncu mandata so upravičeni do prehodnega nadomestila, ki je enako eni mesečni plači za vsako leto, ko so opravljali svojo funkcijo, a največ dve leti.

  • Druge pravice

Poslanci lahko za udeležbo na sejah ali prireditvah v Bruslju ali Strasbourgu uporabljajo uradna vozila.

  • Osebje poslancev

Poslanci lahko prosto izberejo osebje, ki se plača iz dodeljenih proračunskih sredstev v višini 28.696 evrov na mesec. Ne smejo pa zaposlovati bližnjih sorodnikov.

Profimedia
Na ulicah Evrope se kaže vse več nezadovoljstva, zato se javno mnenje obrača proti desni.