Slovenija

Pomagal ne bo nihče

M.J.
21. 1. 2015, 11.30
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.56
Deli članek:

Vlada bo o kreditih razpravljala jutri, a Miro Cerar je že napovedal, da bo reševanje krize prepustil Banki Slovenije.

Arhiv Svet24

Več tisoč Slovencev, ki imajo kredite v švicarskih frankih, je prejšnji teden doživelo hud finančen šok. Čez noč so se zvišale njihove obveznosti do bank. Medtem ko so Madžari in Hrvati že ukrepali, bodo pri nas očitno celotno breme prevzeli kreditojemalci.

»Zanimivo: ko udari naravna ujma po nekaterih, vsi Slovenci vkup letimo ... Ko po nekaterih udari finančna ujma centralnih bank, pa se jim porogljivo režimo ...« je le eden izmed zapisov, ki so se pojavili v facebook skupini Švicarski frank CHF – Vlakec smrti za posojilojemalce. V tej skupini so se organizirali tisti, ki jih je nenadno zvišanje vrednosti švicarskega franka najbolj prizadelo. Le nekaj dni je minilo, odkar je vrednost evra padla z 1,2 na okoli 1,01 franka, a številni prizadeti kreditojemalci se že pripravljajo na najhujše. Mnogi med njimi višjih kreditov ne bodo zmogli več odplačevati, nekateri se že zdaj pripravljajo na osebni stečaj.

Poteza švicarske banke je povzročila kreditno krizo tudi v drugih državah. Največ kreditov v tej valuti je trenutno v Avstriji, na Madžarskem, Hrvaškem in seveda pri nas. Hrvaška in Madžarska sta že napovedali, da bosta kreditojemalcem pomagali tako, da bosta tečaj švicarskega franka fiksirali pri nižji vrednosti. Hrvaški premier Milanović je napovedal tečaj 6,39 kune za frank.

Pri nas se lahko kreditojemalci za tako pomoč obrišejo pod nosom. Vlada bo sicer danes razmislila o tem, kaj lahko stori, a je premier Miro Cerar že včeraj za Finance povedal, da je reševanje tovrstnih težav v rokah Banke Slovenije in da vlada tu nima pristojnosti. Viceguvernerka slovenske centralne banke Stanislava Zadravec Caprirolo pa je že pred tem povedala, da ukrepi, kot sta jih sprejeli Madžarska in Hrvaška, niti niso primerni niti potrebni. A ob tem dodala, da se morajo banke primerno odzvati na težave ljudi.

In kako so se odzvale banke?

Obupanim kreditojemalcem ostaneta v resnici le dve rešitvi.

Vztrajati s kreditom v frankih in upati, da se bo tečaj franka ponovno znižal oziroma da ga bo pod pritiski gospodarstva švicarska centralna banka znova fiksirala pri kakšnem bolj znosnem razmerju. A za to je izredno malo možnosti.

Druga možnost je konverzija dolga v evre oziroma najem kredita v evrih, s katerim se poplača neugodni kredit v »švicarjih«. Čeprav banke te dni v javnosti to rešitev predstavljajo kot najboljšo, je za kreditojemalce vse prej kot ugodna. S konverzijo namreč pristanete na povečanje glavnice in se hkrati odpoveste nizki obrestni meri, ki jo prinaša libor. Zaradi višje glavnice lahko banka ugotovi, da ste kreditno nesposobni. V takem primeru je lahko rešitev podaljšanje dobe odplačevanja. Tako boste po več letih rednega odplačevanja praktično na začetku. Če banka ugotovi, da nepremičnina, na katero ima hipoteko, ne zadostuje več za zavarovanje vašega kredita, vas lahko pozove, da kredit dodatno zavarujete.

V vseh bankah, ki smo jih kontaktirali, so nam zagotovili, da bodo vsakega kreditojemalca obravnavali individualno in poskušali poiskati rešitev, ki bo ugodna za vse. A na videz pomirjujoče besede, ki prihajajo iz bank, kreditojemalcev niso zadovoljile. Ogromno ljudi se namreč počuti opeharjenih. Bojijo se, da jih bodo ogoljufali še enkrat.

STA

Številni namreč opisujejo, kako so jim banke kredite v »švicarjih« ponujale, ker so bili v evrih kreditno nesposobni. Ni malo primerov, ko so ljudje v preteklih letih želeli spremeniti svoje kredite v evre, pa so jih banke od tega na različne načine odvračale. Danes, ko so zaradi neugodnih valutnih razmerij tik pred bankrotom, pa jim te iste banke ponujajo konverzijo kot rešitev.

Odzivi politikov so medli. Poleg Cerarja se je na situacijo odzval še Karl Erjavec, ki je osebnega mnenja, da bi morali konverzije kreditov izvesti po tečaju pred ukrepi švicarske centralne banke, Luka Mesec pa je v imenu Združene levice pozval k seji dveh parlamentarnih odborov, na katerih bi razpravljali o odpisu dolgov najrevnejšemu sloju prebivalstva in problemu kreditov v švicarskih frankih. Ob tem je izjavil: »Država je dokapitalizirala banke, naj tudi ljudi.«

STA