Slovenija

Bo Štefanec sekal glave?

Žiga Kariž
18. 12. 2014, 06.50
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.56
Deli članek:

Družba za upravljanje terjatev bank je, kot kaže, stroj za trošenje denarja. Zaposleni so si zagotovili visoke plače in donosne pogodbe, delo, ki bi ga morali opraviti sami, pa so preložili kar na svetovalce in zunanje izvajalce, ki so jim nato plačali kar 12 milijonov evrov. Levji delež tega denarja pa je pristal v NLB in NKBM. KPK pričakuje bolj odločen odziv vlade.

Mediaspeed

Predsednik KPK Boris Štefanec se je odzval na izjave vodilnih v DUTB, ki so zanikali, da bi 12 milijonov evrov namenili za svetovalce. Priznal je, da je res, da je šlo za svetovalce »samo« 5,2 milijona evrov, za vse zunanje izvajalce skupaj pa celo več kot 12 milijonov evrov. Večina od 6,8 milijona evrov, kolikor znaša razlika, naj bi šla na račune različnih odvetniških pisarn in v dve banki, ki naj bi ju DUTB reševala: NKBM in NLB. Ti banki sta DUTB odstopili kreditne mape, nato pa DUTB-ju svetovali, kako terjatve upravljati, potem pa svoje storitve mastno zaračunali. Med tem je, po oceni KPK, na DUTB delovala ekipa odlično plačanih strokovnjakov, ki to zna in bi to morala opraviti sama.

KPK med drugim tudi meni, da so prejemki vodilnih v družbi glede na učinke dela oziroma poslovanje DUTB previsoki. O tem, kako so presojali učinkovitost dela, Štefanec pravi, da so najbolj evidentni ekonomski rezultati, ki pa trenutno še niso pozitivni. »Potem ni težko ugotoviti, da plače, četudi so zakonite, ne upravičujejo svoje višine,« dodaja. Kakšni bi torej morali biti rezultati, da bi upravičili plače? »To bi težko povedal. Najmanj, kar je, je, da bi morali biti pozitivni,« pravi Štefanec.

KPK je tudi kritična do tega, da so vodilni odgovornost za morebitne napake zavarovali pri zavarovalnicah. To se ji, tudi glede na višino plač, ne zdi primerno.

»Potem ni težko ugotoviti, da plače, četudi so zakonite, ne upravičujejo svoje višine.« Boris Štefanec, predsednik KPK

Štefanec sicer poudarja, da na DUTB niso zaznali nobenega koruptivnega dejanja, so pa odkrili veliko število koruptivnih tveganj, kar pomeni, da zaradi načina poslovanja slabe banke do korupcije lahko pride.

Torbjörn Månsson, predsednik uprave DUTB, se je, čeprav gre za tujega strokovnjaka, na očitke KPK odzval v slogu, tipičnem za slovenske politike in gospodarstvenike. Na tiskovni konferenci pretekli teden je hitel razlagati, kako poslujejo v skladu z zakoni, Štefanecu pa očital, da ga ruši samo zato, da bi vodenje DUTB lahko prevzeli kadri, na katere bi lahko vplivala politika.

Vodja KPK je take očitke včeraj ostro zavrnil: »Nismo mi javno objavili poročila in ga tudi ne bomo. Zavračamo insinuacije, da bi bili zadaj kakšni interesi. Morda so, zagotavljam pa, da to niso interesi komisije.«

Štefanec je povedal tudi, da je razočaran nad odzivi vlade in ministrstva za finance, ki so bili do zdaj, po njegovi oceni, precej medli. Razložil je, da se zaveda, da vlada pričakuje še poročilo računskega sodišča, a hkrati opozoril, da računsko sodišče pregleduje le poslovanje slabe banke leta 2013, medtem ko je KPK pod drobnogled vzela časovno obdobje med marcem 2013 in 31. avgustom 2014. In prav v letošnjem letu naj bi nastala večina milijonskih stroškov, za katere komisija meni, da so bili nepotrebni.

Na DUTB so kljub visokim plačam delo prelagali na zunanje izvajalce.

»Pričakujemo bistveno bolj zaostren nadzor nad delom DUTB, za katerega ocenjujemo, da ni bil ustrezen. In če ta nadzor ugotavlja določene nepravilnosti – podobne ali enake, kot jih je ugotovila komisija –, potem verjetno terja tudi neke ukrepe. In s tem ne mislim najmanj na kadrovske zamenjave,« je dejal Štefanec. Ministrstvo in vlada bi morala biti veliko bolj skrbna pri porabi davkoplačevalskega denarja, je dodal.