Poplave so postale v Sloveniji skoraj običajen pojav. Skorajda ni več jeseni ali pomladi, ko se ne bi kakšen konec naše države znašel pod vodo. Vsi so si enotni, da bi veliko škode lahko preprečili, če bi naše vodotoke primerno vzdrževali in urejali. A jih ne. Že 20 let se na tem področju ni storilo skoraj nič, če se bo nova vlada držala rebalansa proračuna, ki ga je ravno te dni predlagala, se bo storilo še manj. Lahko bi rekli, da so tokratne poplave sporočilo novemu predsedniku vlade, naj pazi, kje in na čigav račun bo varčeval, da ne bodo posledice katastrofalne.
V Sloveniji je zaradi poplav ogroženo kar okoli 14,8 odstotka celotnega ozemlja države oziroma 300.000 hektarjev površin. Na območju običajnih, rednih poplav živi okoli 7 odstotkov vseh prebivalcev, na območju katastrofalnih poplav pa kar 24 odstotkov vseh prebivalcev države. Tokrat so bila najbolj prizadeta območja Iga, Matene in drugih krajev na Ljubljanskem barju, pa Kompolje, Videm - Dobrepolje, Ilirska Bistrica in nekateri kraji v Podravju. Voda je zalila več kot 1300 objektov. Večina poplavljenih objektov so stanovanjske hiše, je pa poplavilo tudi okoli 30 stanovanjskih blokov ter okoli 200 gospodarskih in drugih objektov. Smrtnim žrtvam in poškodbam smo se, kot kaže, tokrat srečno izognili, a le s strahom lahko pričakujemo naslednjo povodenj. Del, ki bi lahko preprečila usodne posledice močnih deževij, še dolgo ne bo. Od vseh potrebnih posegov se ureja le zgornji tok Savinje, pripravlja se dokumentacija za ureditev Barja in struge reke Sore. Za poglobitve strug, urejanje nabrežij in čiščenje ostalih rek denarja ni.
Samo letošnji rebalans proračuna je sredstva za protipoplavno varnost Ljubljane zmanjšal s 5,1 milijona evrov na na sramotnih 1000 evrov. Enako se godi s sredstvi, ki so bila namenjena ureditvi razmer v Železnikih: s 6,5 milijona evrov so se zmanjšala na 1000 evrov. Poleg tega namerava vlada manjšati tudi plače tistim, ki so v zadnjih letih ob vseh večjih poplavah junaško reševali življenja in premoženje ogroženih. Na udaru so policisti in gasilci.
Vprašanje, ki se zastavlja, je, ali ne bilo ceneje in bolj logično investirati denar v reševanje teh težav, kot pa trdoglavo in trmasto reševati nasedle naložbe raznih tajkunov? Zanimivo je, da se ob vsem, kar se dogaja, še ni oglasil zavarovalniški lobi. Slovenija je ena redkih, če ne celo edina država v srednji Evropi, kjer je večina škodnih zahtevkov povezana s poplavami, in ne točo in neurji. Samo zaradi poplav leta 2012 so zavarovalnice dobile škodne zahtevke v višini okoli 25 milijonov evrov. Država je za sanacijo poplav iz leta 2010 morala nameniti 18 milijonov evrov, v to pa niso vračunani zaradi poplav izgubljeni delovni dnevi in uničena delovna sredstva. Koliko denarja bo šlo za sanacijo tokratne škode, še ni jasno, prav tako se ne ve, kje ga bo vlada vzela. Trenutno naj bi bilo za ureditev razmer na voljo med 20 in 25 milijoni evrov, glede na izjave ministrice Irene Majcen pa bi za rešitev vseh težav potrebovali vsaj 300 milijonov evrov in pet let časa. Veliko bi si lahko pomagali z evropskimi sredstvi, a težava je v tem, ker še vedno nimamo pripravljene potrebne dokumentacije. Še večja težava pa je, ker vreme ne ve, da smo brez denarja in da potrebujemo čas.
