Povod za dolgotrajni spor med Elanom in Koržetom sega v leto 2000. Takrat je namreč Slovenija od hrvaške Privredne banke ponovno odkupila Elan, za predsednika uprave pa je bil imenovan Korže. Pogodbo s Koržetom je v imenu takratne slovenske razvojne družbe podpisal Marjan Rekar. Za vodenje Elana od leta 2000 do 2003 je Koržetova ekipa po informacijah Dnevnika prejela približno 3,5 milijona evrov. Ko je zahtevala še izplačilo dogovorjene nagrade, so se lastniki na skupščini leta 2003 temu uprli. Korže je nato vložil dve tožbi v skupni višini dobrih deset milijonov evrov.
Koržetova nagrada je v veliki meri oteževala prodajni postopek Elana.
Pri obeh je prvostopenjsko sodišče razsodilo v korist Koržeta. Toda dosojeni zneski so bili bistveno nižji od tistih, ki si jih je obetal nekdanji prvi mož Elana, piše časnik. Če je Korže zahteval izplačilo skupno 10,4 milijona evrov, mu je sodišče prisodilo "le" 3,2 milijona evrov. Toda po devetih letih pravdanja je višje sodišče lani v dveh ločenih postopkih razsodilo, da Koržetu nagrada za vodenje Elana sploh ne pripada. Po informacijah Dnevnika se je bil sicer Korže pred tem v obeh postopkih pripravljen pogoditi za nagrado v višini dva milijona evrov.
Koržetova nagrada je v veliki meri oteževala prodajni postopek Elana. Kot so zapisali pri omenjenem časniku, je namreč marsikateri možni vlagatelj namene o prevzemu slovenskega proizvajalca smuči in plovil opustil, ko je izvedel za večmilijonski tožbi.
