Slovenija

»Sem gej, so what!«

Simon Rosc
14. 6. 2014, 10.20
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.54
Deli članek:

Danes se s Parado ponosa v Ljubljani zaključuje letošnji teden Parade ponosa pod geslom »Ja, in?«. Vsakoletni dogodek pušča jasno sporočilo vsem tistim, ki še vedno ne sprejemajo drugačnosti, dejstva, da moramo biti ne glede na to, v čem se razlikujemo, strpni drug do drugega in to različnost, ki vsako družbo bogati, tudi sprejeti. Nekaj besed o pravicah lezbijk, gejev, bi- in transseskualcev (LGBT) pri nas je z nami delila Nina Hudej.

Mediaspeed

Kakšno je vaše mnenje o stanju pravic LGBT-manjšine v Sloveniji?

 Če mislite na zakonodajno raven, je stanje še vedno precej neurejeno. Je pa res, da so posamezniki in posameznice pred sodišči in drugimi organi iztožili že marsikatero pravico: od pravice do posvojitve partnerjevega otroka do pravice do dedovanja. Bi pa bilo primerno, da bi država končno uredila ta vprašanja na sistemski ravni, za vse ljudi enako.

»Bilo bi primerno, da bi država končno uredila ta vprašanja na sistemski ravni, za vse ljudi enako.«

Če primerjate te pravice s pravicami v drugih državah Evropske unije, kam bi uvrstili Slovenijo in kakšne so bistvene razlike med Slovenijo in bolj razvitimi državami?

Mednarodna nevladna organizacija ILGA Europe vsako leto opravi pregled nacionalnih zakonodaj in politik v posameznih evropskih državah. Medtem ko na severu in zahodu Evrope diskriminatorne politike in prakse pravzaprav izginjajo, pa so na jugu in vzhodu Evrope še zelo prisotne. Slovenija se žal v zadnjem času zaradi neaktivnosti političnih akterjev umešča na sam rep evropskih držav, celo za Hrvaško in Madžarsko. Za razvitimi državami zaostajamo, ker registrirana partnerja istega spola nimata enakih pravic kot heteroseksualna zakonca, zakonodaja ne priznava neregistriranih partnerskih skupnosti, partnerja istega spola nimata pravice do posvojitve, zakonsko je neurejen položaj oseb, ki bi želele spremeniti spol, nimamo neodvisne institucije za spremljanje stanja človekovih pravic in njihovo promocijo. Skratka, zakonodajalec bo v prihodnje imel veliko dela, če bo zadeve želel urediti primerljivo zahodnemu svetu.

 

Ali menite, da se je mnenje Slovencev od referenduma o družinskem zakoniku iz leta 2012, ki so ga volivke in volivci takrat zavrnili, kaj spremenilo? Je v državi zdaj takšna klima, da so spremembe na tem področju možne?

Več kot leto dni trajajoča razprava ob sprejemanju družinskega zakonika je sprostila ozračje in to temo zmehčala in naredila običajno. Za ureditev področij, ki nikomur nič ne jemljejo, številnim pa veliko dajejo, je vedno pravi čas. Pri tem je treba opozoriti tudi, da nova referendumska ureditev od tistih, ki nasprotujejo zakonu, zahteva, da na referendumu zberejo vsaj 20 % glasov vseh volivcev in volivk. Na referendumu proti družinskemu zakoniku je proti glasovalo zgolj 16 % upravičencev. Pod takimi pogoji bi torej družinski zakonik danes veljal. Izgovorov za politiko ni več.

V katero smer oz. smeri – konkretno – pričakujete spremembe na področju pravic LGBT-skupnosti?

Pričakujemo, da se v naslednjem mandatu ne glede na to, kdo bo na oblasti, sprejme celovita zakonska ureditev, ki bo upoštevala izhodišča, ki veljajo v zahodnih demokracijah, ter standarde, ki so jih že postavila slovenska sodišča. Čeprav smo se organizatorji letošnje parade želeli izogniti naslavljanju političnih strank, smo se zaradi predvolilnega obdobja odločili skupaj z drugimi nevladnimi organizacijami oblikovati izjavo, ki jo bomo pred volitvami predložili v podpis političnim strankam. Pozvali jih bomo, da se zavežejo spoštovati človekove pravice in enakost za vse, vključno s človekovimi pravicami lezbijk, gejev, bi- in transspolnih oseb.

Pričakujemo, da se v naslednjem mandatu ne glede na to, kdo bo na oblasti, sprejme celovita zakonska ureditev, ki bo upoštevala izhodišča, ki veljajo v zahodnih demokracijah, ter standarde, ki so jih že postavila slovenska sodišča.

Koliko po vašem mnenju na pravice LGBT-manjšine in na mnenje državljanov o teh temah vpliva politični pol (levica ali desnica), ki je na vladi?

Na klimo, v kateri živimo, vplivamo vsi, zlasti pa seveda politiki. Leva opcija je pri teh vprašanjih pogosto sramežljiva in ignorantska, desnica pa stališča pogosto izraža grobo in vulgarno. Za vsako skupnost je nujno, da dialog teče na glas in civilizirano, seveda pa pravice ne morejo biti vprašanje dialoga, ampak morajo biti brezpogojno enake za vse.

Danes se v Ljubljani odvija Parada ponosa, ki je v prvi vrsti namenjena opominu ljudi, da moramo sprejemati vse ljudi, ne glede na to, ali in kako se med seboj razlikujemo. Kaj bi ob tem sporočili vsem tistim, ki še vedno ne sprejemajo LGBT-populacije?

 Ne sprejemati lezbijk, gejev, bi- ali transseskualcev je podobno kot nasprotovati temu, da sonce zjutraj vstane in zvečer zaide. Ljudje lahko soobstajamo v različnosti in na vsakem od nas je, da si vzame svobodo živeti in biti, kar je. Ali kot se glasi del sporočila letošnje Parade ponosa: na nas je, da na vsako pripombo, gesto ali žalitev dvignjenih obrvi rečemo: »Ja, in?« Ali kot bi temu v angleščini rekel predsednik republike: »Sem gej, so what!« ☺