Za nizko volilno udeležbo je po oceni Irglove več vzrokov. Prvi po njenih besedah je, "da smo še vedno mlada demokracija in da se še ne zavedamo dovolj, kako pomembno je, da odidemo na volišča in izrazimo svoje mnenje". Drugi vzrok je, da je "zdaj že razpadajoča koalicija delala vse v smeri, da referenduma ne bi izvedli skupaj z volitvami v Evropski parlament". "Če bi referendum izvedli skupaj z evropskimi volitvami, bi bil cenejši, hkrati pa bi dosegli kvorum," je zatrdila za STA.
Po zadnjih podatkih je bila udeležba 11,66-odstotna, proti uveljavitvi zakona pa je glasovalo 67,23 odstotka volivcev. Da bi bil zakon na referendumu zavrnjen, bi moralo proti njegovi uveljavitvi glasovati najmanj 20 odstotkov vseh volilnih upravičencev, torej 343.000 volivk in volivcev.
K temu, da referendum ni uspel, so po njenih besedah veliko pripomogli tudi mediji, pri "čemer so nekateri zelo eksplicitno še zadnji dan pred volilnim molkom pozivali ljudi, naj se ne udeležijo referenduma". Četrti razlog pa je po njeni oceni to, "da se ljudje, ko govorimo o vprašanjih, ki so vezana na nekdanjo Službo državne varnosti, še vedno bojijo". "Mislim, da je tudi strah bil odločilen za to, da se niso udeležili referenduma," je dejala.
Zahvalila se je še vsem volivcem in volivkam, ki so odšli na volišča in oddali svoj glas.
S tem, da sta proti noveli glasovali dobri dve tretjini volivcev, ki so se referenduma udeležili, je Irglova zadovoljna. To po njenih besedah kaže, da se ljudje zavedajo, da morajo biti arhivi odprti. Napovedala je še, da bodo v SDS zdaj skrbno spremljali, kako se novela arhivskega zakona izvaja, posebej pa to, ali se bodo uresničile napovedi kulturnega ministra Uroša Grilca, da bomo imeli najbolj odprte arhive v Evropi.
