Novice Svet24

Zadnja vlada, ki je zdržala cel mandat, je bila prva vlada Janeza Janše. SDS je v koaliciji z NSi, SLS in DeSUS vladala med letoma 2004 in 2008. Na parlamentarnih volitvah tega leta, ki so sovpadale prav z začetkom svetovne finančne in gospodarske krize, je slavila SD. Ta je koalicijo sestavila z LDS, Zares in DeSUS.

Po razpadu Pahorjeve vlade predčasne volitve, Janšo zamenjali z Bratuškovo

Vendar te vlade, ki se je prva spopadala z reševanjem zaradi krize prizadetega gospodarstva, ni pokopala kriza, temveč politične razprtije znotraj koalicije. Najprej jo je spomladi 2011 zapustil DeSUS, nekaj mesecev za tem pa še Zares, vmes se je zgodil še za vlado zelo neuspešen supereferendumski trojček. Da so predčasne volitve najverjetnejši scenarij, je postalo jasno po odstopu takratne predsednice LDS Katarine Kresal z mesta notranje ministrice zaradi afere NPU.

Predsednik vlade Borut Pahor je sicer zaupnico vezal na imenovanje petih novih ministrov, ki bi nadomestili tiste, ki so odstopili. A manjšinska vlada zaupnice ni prestala, tedanji predsednik republike Danilo Türk pa je razpustil parlament in razpisal prve predčasne volitve v zgodovini samostojne države.

Slovenski državljani so na volitve odšli 4. decembra 2011. Čeprav so javnomnenjske ankete zmago pripisovale SDS, je relativna zmagovalka postala nekaj tednov pred tem ustanovljena Pozitivna Slovenija pod vodstvom Zorana Jankovića, ki pa mu ni uspelo dobiti podpore DZ za mandatarja. To je 28. januarja 2012 uspelo Janši in 10. februarja je prisegla druga Janševa vlada. Poleg SDS so bile v njej še DL, SLS, DeSUS in NSi.

Niti leto dni zatem je politiko močno zamajalo poročilo Komisije za preprečevanje korupcije o premoženjskem stanju predsednikov parlamentarnih strank. Poročilo je namreč obremenilo tako tedanjega predsednika vlade Janšo kot predsednika PS Zorana Jankovića. Ker Janša na poziv koalicijskih partneric ni želel odstopiti, so koalicijo zapustili DL, DeSUS in SLS.

V tem času je svoje predsedovanje PS Janković najprej zamrznil, kasneje pa se umaknil z vrha PS. Kot je takrat dejal, ni želel biti ovira za sestavo nove koalicije in prav ta izjava je prihodnje koalicijske partnerice prepričala, da so se pogajali in odločili za vstop v vlado pod vodstvom Alenke Bratušek.

DZ je tako s konstruktivno nezaupnico Janeza Janšo zamenjal z Alenko Bratušek. Enajsto vlado v zgodovini samostojne Slovenije, v kateri so bili poleg PS še SD, DL in DeSUS, smo dobili 20. marca lani. Predvsem iz vrst koalicije je bilo slišati, da je politične krize le konec, a leto za tem smo se ponovno znašli v njej, tokrat zaradi razmer znotraj največje vladne stranke. Na petkovem kongresu PS, ki se je zavlekel v jutranje ure sobote, je namreč Zoran Janković premagal Alenko Bratušek v tekmi za predsedniško mesto, zato so koalicijski partnerji že sporočili, da je koalicije konec.

Zaradi nestabilnosti vlad zamude pri sprejemanju protikriznih ukrepov

Ena najbolj opaznih posledic politične nestabilnosti v letih, ko je bila Slovenija v primežu finančne, gospodarske in socialne krize, je tudi zamuda pri sprejemu nekaterih ključnih protikriznih ukrepov.

Pahorjeva vlada se je sicer spopadla s finančno krizo in preprečila zlom bančnega sistema. Pri spopadanju z gospodarsko krizo njeni ukrepi niso naleteli na veliko pozitivnih besed, čeprav je Slovenija leta 2011 beležila gospodarsko rast.

Kritike je bila deležna predvsem zaradi kopičenja javnofinančnih primanjkljajev in neukrepanja na področju racionalizacije javne porabe, celo sam Pahor pa je priznal, da niso v celoti prepoznali nevarnosti zaradi rasti deleža slabih posojil v bankah.

Janševa vlada se je nato lotila ukrepov za javnofinančno konsolidacijo, z zakonom za uravnoteženje javnih financ pa prvič v zgodovini države zarezala v strukturo javne porabe. Pri tem je naletela na veliko nasprotovanja, nekatere ukrepe pa je pozneje razveljavilo tudi ustavno sodišče.

Postavila je tudi temelje za sanacijo bank, na podlagi katerih je nato vlada Alenke Bratušek konec lanskega leta izvedla ukrepe za pomoč bankam in jih dokapitalizirala za tri milijarde evrov, slaba posojila pa prenesla na Družbo za upravljanje terjatev bank.

Slovenija je ob izboljševanju razmer v območju evra navzlic politični nestabilnosti konec 2013 začela doživljati gospodarski preobrat, a zaradi raznih političnih blokad in nezmožnosti hitrega ukrepanja so še vedno odprte številne rane gospodarstva in delovanja države.

Pred gospodarstvom je boleče prestrukturiranje, izboljšati je treba upravljanje z državnim premoženjem, stabilizirati javni dolg, ki se je v letih krize povzpel z 20 odstotkov na blizu 80 odstotkov BDP, izvesti zdravstveno reformo, uresničiti nov koncept upravljanja z državnim premoženjem itd.

Tudi zato so iz koalicije že pozivi k čim prejšnjim predčasnim volitvam, po možnosti že pred parlamentarnimi počitnicami.