Slovenija

Tožilstvo vložilo obtožnico zoper Jakliča

STA /N.J.
27. 2. 2014, 11.36
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.53
Deli članek:

Specializirano državno tožilstvo je vložilo obtožnico zoper nekdanjega predsednika uprave Vzajemne Marka Jakliča zaradi domnevnega polmilijonskega oškodovanja Vzajemne pri poslih z družbo S&T Slovenija in prelivanja sredstev v nepremičnine na Hrvaškem, piše časnik Dnevnik. Če ga bo sodišče spoznalo za krivega, mu grozi tri leta zaporne kazni.

Mediaspeed

V obtožnici mu tožilstvo očita storitev kaznivih dejanj zlorabe položaja in pranja denarja. Jakliču bi po pisanju časnika lahko poleg zaporne kazni naložili tudi plačilo 33.500 evrov denarne kazni, njegovo podjetje M-Kontakt iz Zagreba pa bi moralo poravnati več kot milijon evrov povzročene škode.

Po dolgoletni preiskavi, v kateri so preiskovalci zasegli vrsto obremenilnih dokazov in zaslišali vpletene, so ugotovili, da je Jaklič kot prvi mož Vzajemne preplačal naročene storitve pri S&T Slovenija, od njega pa v zameno dobil več kot 550.000 evrov. Denar je potoval prek več povezanih podjetij S&T Slovenija v tujini in pozneje na podlagi domnevno fiktivnih svetovalnih pogodb končal na računu Jakličevega hrvaškega podjetja M-Kontakt. To naj bi bilo po oceni preiskovalcev ustanovljeno z izključnim namenom pranja denarja Vzajemne, ki ga je nato prelilo v nepremičnine na Korčuli.

Pri kaznivih dejanjih naj bi sodeloval tudi nekdanji član uprave Vzajemne Franc Henigman, ki naj bi kasneje od Jakliča v obliki posojila prejel 200.000 evrov. Zanj naj bi tožilstvo po podatkih Dnevnika predlagalo dveletno zaporno kazen in plačilo dobrih 17.000 evrov.

Pomagala Godnič in Berger

Pri oškodovanju Vzajemne in pranju denarja naj bi jima pomembno pomagala takratna vodilna moža S&T Slovenija Klavdij Godnič, ki danes vodi Telekomovo podjetje Soline, in Sašo Berger. Prvemu naj bi grozilo dve leti zapora in pol, drugemu pa pol leta manj. Med obdolženimi naj bi bil še S&T Slovenija, ki bi moral tako kot Jakličev M-Kontakt poravnati 1,1 milijona evrov povzročene škode.

Vse se je začelo leta 2004, ko je Vzajemna pod vodstvom Jakliča s S&T Slovenija sklenila krovno pogodbo in pri njem naročila vzpostavitev lastnega informacijskega sistema. Kot so odkrili preiskovalci, je bila ključna višina dobljenega popusta. Čeprav je Vzajemna postala ena najpomembnejših strank S&T Slovenija in mu nakazala kar 3,8 milijona evrov, si je izborila le od pet do 20 odstotkov popusta, medtem ko so si druga podjetja izborila bistveno višji popust, še piše današnji Dnevnik.