Slovenija

Osumljeni bančniki goljufali lastne banke!

STA/M.J.
6. 12. 2013, 13.17
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.53
Deli članek:

NLB se po mnenju organov pregona v preiskavi nepravilnosti bančnega sistema neupravičeno sklicuje na bančno tajnost. Ravnanje banke je, kot je danes ocenil vodja specializiranega državnega tožilstva Harij Furlan, nesprejemljivo, saj je banka sama podala več naznanil o kaznivih dejanjih, ki pa jih ni utemeljila in podprla z dokazi.

Zajem zaslonske slike

Septembra lani je bila ustanovljena posebna preiskovalna skupina policistov in tožilcev, ki jo vodi tožilec Jože Kozina, in se ukvarja s preiskavo nepravilnosti v slovenskem bančnem sistemu. "V skupini sedaj sodeluje tudi predstavnik Banke Slovenije, ki kaže velik interes za preiskavo," je na današnji predstavitvi vmesnega poročila o preiskavi dejal Furlan.

Delo skupine je ocenil kot dobro, česar pa ni mogel reči za sodelovanje med preiskovalci in NLB, saj jim ta s sklicevanjem na bančne tajnosti ni predala vseh dokaznih gradiv. "Zadnje spremembe zakona o bančništvu pa tudi ne poenostavljajo dela preiskovalcem," je poudaril.

Po naznanilih NLB naj bi bila banka oškodovana za približno 320 milijonov evrov, vendar ni jasno, ali so bili krediti vsaj deloma poplačani in za kakšna zavarovanja gre, je poudaril vodja specializiranih tožilcev.

Furlan je med naštevanjem preiskav v NLB izpostavil, da je v enem primeru sodna preiskava končana, osumljenih pa je pet bančnikov zaradi kaznivega dejanja zlorabe položaja. Tožilci bodo odločitev v tej zadevi, kot je napovedal, sprejeli po dodatnih pojasnilih banke.

Okrožni državni tožilec Jože Kozina pa je dodal, da je sedanji predsednik uprave NLB Janko Medja "še vedno najbolj kooperativen doslej, težave pa nastajajo v nižjih vodstvenih slojih", ki ne sodelujejo s preiskovalci.

Preiskave sicer ne potekajo le v NLB, med drugim kriminalisti preiskujejo tudi sume kaznivih dejanj v NKBM. V tej zadevi so lani potekale hišne preiskave, sedaj pa je med osumljenci devet oseb. "Kazniva dejanja se preiskujejo tako v Sloveniji kot v tujini, vendar pa Nacionalni preiskovalni urad potrebuje še dodatne bančne podatke iz Hrvaške," je poudaril Furlan.

Ocene o nastali škodi so v tej fazi postopka po njegovem mnenju sicer tvegane, natančne zneske pa bo treba ugotoviti v kazenski in civilnih postopkih.