Novice Svet24

Kot navaja Tanko, je iz sklepa ustavnega sodišča razvidno, da je informacijska pooblaščenka prekoračila svoje zakonske pristojnosti in obenem posegla v samostojnost Agencije za varstvo konkurence (AVK), ki je opravljala nadzor nad kartelnim dogovarjanjem podjetij Mercator, Spar in Engrotuš.

V poslanski skupini SDS menijo, da obstajajo vsi formalno pravni pogoji za njeno razrešitev, saj je bila glede na odločitev ustavnega sodišča "strojena očitna škoda ugledu in delovanju urada informacijskega pooblaščenca, AVK in tudi podjetjem, ki so bila v postopku nadzora".

Kot navaja Tanko, je informacijska pooblaščenka na ustavno sodišče vložila zahtevo za oceno ustavnosti 29. člena zakona o preprečevanju omejevanja konkurence oz. zahtevo za presojo ustavnosti pooblastila, ki AVK omogoča tudi zaseg elektronske pošte zaposlenih v podjetjih, kjer opravlja preiskavo omejevanja konkurence.

Tanko v dopisu predsedniku povzema, da ustavno sodišče ni presojalo o pooblastilu, čeprav ima glede širine pooblastil pomisleke, je pa znotraj obrazložitve omejilo pristojnosti informacijskega pooblaščenca pri inšpekcijskih postopkih.

Po njegovih navedbah je v eni od točk sklepa zapisalo, da informacijski pooblaščenec inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem zakona o varstvu osebnih podatkov ne sme izvajati tako, da pri izvrševanju svojih zakonsko določenih pooblastil poseže v posamične pravne postopke, ki jih vodijo pristojni državni organi, ter preverja, ali se v teh postopkih ustavnoskladno in zakonito spoštuje varstvo osebnih podatkov.

"Ker je v primeru, iz katerega izvira obravnavana zahteva, predlagatelj tako ravnal, je prekoračil svoje zakonske pristojnosti. Zakonske pristojnosti za tak nadzor glede na navedeno namreč predlagatelj nima. Še več, iz ustave izhaja, da bi bilo protiustavno, če bi jih imel. Poseganje v posamične, še ne zaključene pravne postopke, mimo hierarhično strukturiranega sistema pravnih sredstev, bi bilo namreč v neskladju z 2. členom ustave," po obrazložitvi sodišča navaja Tanko.

Dopisu predsedniku republike sicer prilaga tudi zapis Financ o z naslovom Finančni manevri moža informacijske pooblaščenke.

Informacijska pooblaščenka odgovarja, da v ozadju pobude SDS ne gre za pravne, ampak popolnoma drugačne motive. Zavrača očitke, da bi prekoračila zakonske pristojnosti ali posegla v samostojnost agencije (urada), saj je pooblaščenec postopek v tem primeru ustavil in ga ni peljal do konca, agenciji pa tudi ni odredil nikakršnega brisanja podatkov in je ta postopek lahko normalno vodila naprej.

Kot pojasnjuje, je pooblaščenec postopek prekinil in se obrnil na ustavno sodišče, ker so bili tudi sami v dilemi, kako in ali sploh lahko informacijski pooblaščenec s svojimi pooblastili zavaruje osebne podatke posameznikov v konkretnem postopku pred agencijo za varstvo konkurence ali drugim organom, pa tudi, ali za poslovno korespondenco veljata varstvo osebnih podatkov in pravica do zasebnosti. Pri tem obžaluje, da na to vprašanje ustavno sodišče ni odgovorilo.

Pirc Musarjeva se ob navedbah SDS tako sprašuje, kako lahko škodi ugledu informacijskega pooblaščenca nekdo, ki pri tako pomembnih pravnih vprašanjih prekine postopek in za mnenje zaprosi ustavno sodišče. Da je bilo v konkretnem primeru v dilemi tudi ustavno sodišče, pa je po njenem mnenju razvidno že iz časa, ki ga je potrebovalo za odločitev.

Sicer pa Pirc Musarjeva dodaja, da so vsi državni organi podvrženi možnosti sodne presoje svojih odločitev. Prav zato tudi obstaja instančno odločanje, da namreč lahko sodišče popravlja napake, ki jih zagrešijo na nižjih stopnjah.

"Napake se seveda dogajajo, tudi nekateri drugi organi so v želji opraviti svoje delo temeljito deležni naukov s strani sodišč, da so šli predaleč," pravi. Ponavlja, da so sami postopek prekinili ravno zato, ker niso želeli narediti napake. Na koncu pa je vedno sodna presoja tista, ki jo spoštujejo in tudi to odločitev ustavnega sodišča bodo, napoveduje.

Glede poslovanja svojega moža pa pravi, da moževi posli nimajo nikakršne povezave z njenim delom informacijske pooblaščenke.