Portorož je bil že v 19. stoletju med pomembnimi turističnimi kraji zaradi svoje zdraviliške ponudbe, okoli katere so nastajali prvi hoteli, 27. julija 1913 pa so v Vili San Lorenzo odprli tudi prvo igralnico. Ta je delovala v okviru društva Casino des Etrangers, članom pa je ponujala družabni prostor za zabavni program in "za ostale z zakonom dovoljene igre", v pred dnevi izdani monografiji "Casino Portorož sto let" navaja avtor Janez Mužič.

Igralnica je sicer delovala le nekaj mesecev, med prvo svetovno vojno in v politično nemirnem obdobju, ki je sledil, je igralništvo v tem delu Jadrana zamrlo, idejo o casinoju pa so ponovno obudili šele po drugi svetovni vojni. V skladu s tedanjo jugoslovansko zakonodajo so se igre na srečo lahko prirejale le v humanitarne namene, a šele leta 1962 je bilo s temeljnim zakonom o igrah na srečo dovoljeno igre prirejati tudi v igralnicah.

V Piranu so leta 1963 ustanovili Zavod za pospeševanje turizma, tedanji predsednik nadzornega sveta zavoda Anton Nino Spinelli pa je dal pobudo o ponovnem odprtju igralnice. Konec leta 1964 so z italijanskim partnerjem podpisali pogodbo o organiziranju igralnice v Portorožu, naposled pa je soglasje dala še občinska skupščina.

S tem je bila tudi uradno ustanovljena prva igralnica v Sloveniji (in za Opatijo druga v tedanji Jugoslaviji), ki so jo v starem hotelu Palace odprli na božično vigilijo 1964, le dobra dva tedna po pridobitvi občinskega soglasja. Jugoslovanskim državljanom je bilo sodelovanje v igrah casinoja, ki so se igrale samo za tujo valuto, sicer prepovedano.

S selitvijo v tedaj nov hotelski kompleks Grand hotela Metropol, kjer se casino nahaja še danes, leta 1972 je sledil tudi razcvet igralniške dejavnosti. Casino Portorož pod Spinellijevim vodstvom je zaposloval tudi do 450 ljudi, precejšen del dobička od igralniške dejavnosti pa je vlagal v razvoj infrastrukture v Portorožu in okolici.

Tako so s pomočjo igralniškega denarja leta 1972 rekonstruirali športno letališče, ki je nato sredi osemdesetih postalo tretje letališče za mednarodni promet v Sloveniji. Istega leta 1972 je zrasel kulturni, kongresni in promocijski center Avditorij Portorož. Leta 1977 pa so na območju nekdanjih lucijskih solin s sredstvi casinoja začeli graditi prvo slovensko marino.

Z novo državo in z zakonskimi spremembami, ki so omogočile poplavo igralniških salonov, se je spremenil tudi položaj portoroškega casinoja. Še pred tem so leta 1989 začeli razvijati igralnico v Lipici, ki je kasneje postala enota portoroške igralnice. Leta 2003 je začel delovati še igralni salon v Žusterni pri Kopru, ki pa od lanskega leta ni več v okviru Casinoja Portorož.

Zadnje desetletje je prineslo več sprememb za krmilom družbe, leta 2008 pa je bila potrebna prva dokapitalizacija. Družba je bila v zadnjih letih na pragu stečaja in je imela nekaj časa celo blokirane račune.

Lani je stekel postopek prisilne poravnave, v katerem sta družbo dokapitalizirala Casino Riviera in Eurotas. Prisilna poravnava je bila pravnomočno potrjena marca, družba, ki je morala v procesu finančnega prestrukturiranja tudi odpuščati, pa spet posluje pozitivno.

Kot je pred dnevi ob robu predstavitve monografije napovedal predsednik uprave Tomaž Krajnc, bodo verjetno šli tudi v iskanje novih delavcev vsaj za čas turistične sezone.