Na to ob mednarodnem dnevu osveščanja o nasilju nad starejšimi, 15. juniju, opozarjajo tudi pri varuhu človekovih pravic in dodajajo, da lahko kot nasilje štejemo tudi nepremišljene ukrepe države, ki znižujejo standard starejših.

Najpogostejše oblike nasilja nad starejšimi so sicer zanemarjanje, npr. odtegovanje življenjsko nujnih stvari, pa telesna ali fizična zloraba, kamor sodijo klofutanje, lasanje, udarci, porivanje in stresanje. Prav tako sta pogosti psihična ali čustvena zloraba, kamor sodijo zmerjanje, poniževanje, žaljenje, grožnje, zaklepanje v hišo oz. v stanovanje in odrekanje stikov z ljudmi, pa finančna ali materialna zloraba, ki vključuje krajo denarja, zlorabo bančne kartice, ponarejanje podpisa starejše osebe, prisilo k podpisu pogodbe in oporoke, navajajo v Društvu za nenasilno komunikacijo.

Po podatkih policije je kaznivih dejanj nad starejšimi približno 5000 na leto, njihovo število pa se vsako leto zviša za približno 300.

Potrebno je hitro ukrepanje

Če želimo zajeziti nasilje, ga je treba zaznati in prijaviti, opozarjajo pri varuhu človekovih pravic. "V tej fazi je odgovornost pri vseh članih družbe, tudi sosedov in sorodnikov, ki pa morajo biti dovolj ozaveščeni, da takšne pojave prepoznajo," navajajo.

Po njihovih navedbah je zatem nujen pregon storilcev kaznivih dejanj in pravnomočen epilog. Tudi tu je, kot navajajo, nujna specializacija za obravnavo družinskega nasilja v organih odkrivanja in pregona in specializacija v sodstvu.

V primerih nasilja je pomembno zgodnje posredovanje, pri čemer je nepogrešljivo usklajeno delovanje centrov za socialno delo, patronažnih služb in osebnih zdravnikov, opozarjajo pri varuhu. Pogrešajo bolj urejeno in sistematično skrb za starejše, če ti živijo sami. Menijo, da je treba z njimi vzpostaviti stik in ohranjati določeno obliko komunikacije, da bi lahko pravočasno organizirali učinkovito oskrbo, če bi jo starejši potrebovali.

Tudi izključenost iz družbenega dogajanja je namreč ena najhujših oblik nasilja in diskriminacije, ki pogosto zadeva prav starejše, opozarjajo pri varuhu. V današnji informacijski družbi hitrih sprememb moramo po njihovem opozorilu več narediti za tiste starejše, ki so morda bolni, neozaveščeni, zapostavljeni, izključeni iz družbe, revni in zato še bolj potrebni pomoči in ukrepov pri varovanju svojih pravic.

Oblika nasilja tudi nepremišljeni ukrepi države

V Zvezi društev upokojencev Slovenije (Zdus) ugotavljajo, da so starejši v Sloveniji zapostavljeni. "Politične elite, ki nam vladajo, skušajo generacije razdružiti. Oblast zadnjih 20 let je zavrgla modrost starejših, kar se Sloveniji tudi pozna po katastrofi, v kateri je," je za STA dejala predsednica zveze Mateja Kožuh Novak.

Zniževanje pokojnin je po njenih besedah "prava diskriminacija", zato se bodo temu skušali upreti. Med drugim bodo poziv k prenehanju zniževanja pokojnin po ponedeljkovem omizju o pravicah starejših, ki so ga pripravili skupaj z državnim svetom, naslovili na državni zbor, vlado, slovenske poslance v Evropskem parlamentu in predstavnike Slovenije v Združenih narodih

"Mlajšim generacijam skušamo dopovedati, da naš boj za spoštovanje naših pravic dejansko pomeni boj za spoštovanje njihovih pravic. Mi namreč odhajamo, oni pa bodo ravno tako ostareli, kot smo zdaj mi," je pojasnila.

Tudi pri varuhu človekovih pravic navajajo, da bi lahko tudi nepremišljene ukrepe države, ki starejšim znižuje sredstva za preživetje, marsikoga pa je celo pahnili pod rob dostojnega življenja, opredelili kot obliko nasilja. Prav tako se po njihovem opozorilu kot oblika nasilja kažejo posledice socialne reforme, uveljavljene z letom 2012, saj je povzročila krnitev socialne varnosti starejših.

Starejši težko priznajo nasilje nad njimi

Opozarjajo, da je nujno na vseh ravneh ozaveščati družbo o nesprejemljivosti nasilja nad starejšimi. Starejšim pa je treba s sistemi obveščanja in izobraževanja ponuditi možnosti za ukrepanje. Starejšim bi bil lahko v veliko pomoč zagovornik, kateremu bi se zaupali v primerih nasilja in bi ga povprašali o možnostih ukrepanja.

Tudi Kožuh Novakova pravi, da starejši zelo težko priznajo, da se nad njimi izvaja nasilje, ker menijo, da so "sami krivi, ker se znašajo nad njimi bodisi otroci bodisi negovalci".

Če imajo starejši težave z nasiljem, se lahko obrnejo na lokalno društvo upokojencev ali na Zdus, pravi. Prav tako se lahko žrtev nasilja obrne po pomoč na nevladne organizacije, ki pomagajo žrtvam nasilja, ali na pristojni center za socialno delo. Med možnostmi je tudi SOS telefon, ki je na številki 080 11 55 odprt vsak delavnik od 12. do 22. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18. do 22. ure.

Tudi psiholog Vid Pečjak poudarja, da je starejše "sram priznati, da so žrtve nasilja". Če bi v družbi želeli korenito reševati to problematiko, bi morali spremeniti celotno vzgojo - da bi otroci na starejše gledali drugače, meni. "Morali bi spremeniti kulturo," je poudaril. "Da bi bilo tako kot v Šparti. Ko je šel starec mimo klopi, kjer so sedeli mladci, in na klopi ni bilo prostora zanj, so vstali vsi in ga vabili: 'Starček, pridi sem, pridi sem'."

Medtem ko je vzgoja dolgotrajen proces, pa hitrejše učinke lahko dosežejo mediji, "ki tudi vzgajajo", pravi. "Ti bi morali starost predstavljati drugače, kot pa ljudje menijo o njej danes. Izpostavljati bi morali pozitivne vidike," je za STA poudaril profesor v pokoju.

Pobudo za svetovni dan osveščanja o nasilju nad starejšimi je dala Mednarodna mreža za preprečevanje nasilja nad starejšimi, ustanovljena leta 1997 v Kanadi.