Slovenija

Slovenskim politikom je vseeno za plinski terminal

STA/M.J.
14. 6. 2013, 14.27
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.52
Deli članek:

Okoljevarstvena organizacija AAG je pred dnevi sprožila peticijo, s katero bi preprečila uvrstitev plinskega terminala v Žavljah na evropsko listo prioritet skupnega pomena.

Radio Akutal

Kot ugotavlja predsednik AAG Vojko Bernard, se slovenski politiki razen nekaj izjem niso odzvali, kar kaže, da je političnim strankam vseeno, kaj se bo zgodilo na tem območju. Čeprav je projekt italijanska vlada začasno zamrznila, pa z uvrstitvijo žaveljskega uplinjevalnika na omenjeni seznam nobeno nasprotovanje ali negativna okoljevarstvena dovoljenja ne bi več mogli zaustaviti gradnje tako zemeljskega plinskega terminala kot t.i. off shore terminala sredi Tržaškega zaliva, je na današnji novinarski konferenci v Kopru ponovno izpostavil predsednik Alpe Adria Green (AAG) Bernard.

Na njihova opozorila se že v preteklosti slovenske oblasti niso odzvale. Zadnji njihov poziv k podpori peticiji za zaustavitev tega postopka so naslovili na vse parlamentarne stranke, a niso dobili nobenega odgovora, od slovenskih poslancev v Evropskem parlamentu pa sta se odzvali le Mojca Kleva Kekuš in Romana Jordan.

"S tem se jasno vidi, kako je državi Sloveniji oziroma političnim strankam vseeno, kaj se bo zgodilo s tem območjem Jadrana in pa z varnostjo prebivalcev na tem območju," je ocenil Bernard.

Pozivu se bodo sicer po njegovih besedah prihodnji teden pridružile tudi vse tri obalne občine, kar so danes najavili tudi iz Mestne občine Koper.

Ob tem je predsednik AAG omenil, da je Italija poleg plinskih terminalov že začrtala tudi plinovode, ki naj bi se priključili na Južni tok, katerega trasa pa je za nevladne organizacije nesprejemljiva, saj bi potekala tudi na območju Triglavskega narodnega parka.

Tudi Franc Malečkar je opozoril, da je treba gradnjo terminalov ustaviti zdaj, podporo tem prizadevanjem pa je izrazil tudi italijanski okoljevarstvenik iz organizacije Amici del Golfo (Prijatelji zaliva) Giorgio Jercog.

Okoljski aktivist Roberto Giurastante pa je opozoril na mednarodnopravne posledice morebitne gradnje terminalov na širšem območju tržaškega pristanišča. Ne glede na zeleno luč Rima in Bruslja terminalom bi bilo takšne posege namreč mogoče izpodbijati na mednarodnih sodnih ustanovah, je prepričan Giurastante, saj bi to pomenilo kršitev še vedno veljavnih določil mirovnega sporazuma, s katerim so ustanovili Svobodno tržaško ozemlje in obenem določili status tržaškega pristanišča kot svobodnega mednarodnega pristanišča, na katerem italijanska država nima jurisdikcije.