Slovenija

Pevec vesel Rožmanove vrnitve v Slovenijo

STA / S.R.
8. 4. 2013, 08.20
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.52
Deli članek:

Upokojeni pomožni škof iz Clevelanda Edvard Pevec, ki je v nedeljo v Lemontu vodil poslovilno mašo za Gregorijem Rožmanom, je izrazil zadovoljstvo, da bo pokojni ljubljanski škof kmalu pokopan v domovini.

Wikimedia
Gregorij Rožman.

Rožmanove posmrtne ostanke bodo v soboto, 54 let po njegovi smrti, pokopali v ljubljanski stolnici.

Pevec je v cerkvi sv. Marije pomagaj v frančiškanskem samostanu vodil poslovilno mašo skupaj z ljubljanskim pomožnim škofom Antonom Jamnikom in upokojenim pomožnim škofom iz Chicaga Johnom Gormanom. Po slovesnosti, med katero je bila pred oltarjem tudi krsta z Rožmanovimi posmrtnimi ostanki, je Pevec dejal, da je Rožmana spoznal v fari sv. Lovrenca v Clevelandu in sta postala prijatelja.

"Danes je poseben dan. Vem, da so že leta poskušali, da ga pokopljejo v domači katedrali. Da se to sedaj dogaja, je zelo razburljivo za vse, ki so poznali škofa. Osebno sem počaščen, da imam lahko mašo med ljudmi, ki so ga poznali in imeli radi," je dejal Pevec, ki Rožmanove izkušnje oziroma okoliščin zaradi katerih je po drugi svetovni vojni prišel v ZDA, ni poznal vse do njegove smrti.

Škofovo izkušnjo pa dobro pozna 96-letni upokojeni profesor in nekdanji urednik časopisa Ameriška domovina Vinko Lipovec. Z Rožmanom sta se spoznala v 30. letih prejšnjega stoletja na ljubljanski univerzi. Kasneje sta se videvala tudi v ZDA, saj je bil Rožman redni sodelavec časopisov Ameriška domovina in glasila KSKJ Amerikanski Slovenec.

"Rožmanov umik iz domovine ni bil prostovoljen. Ko je že bil na Koroškem, je svojemu vozniku in kaplanu Nandetu Babniku dejal, naj obrne in gresta nazaj. Vendar Nande tega ni hotel in ga je peljal naprej proti Tirolski. Zato ker je vedel, da v Sloveniji škofa ne čaka drugega kot trpljenje in verjetno tudi smrt. Škof je bil med partizansko 'ofarsko' druščino veliko bolj zasovražen kot kdorkoli drug," je dejal Lipovec.

Po njegovih besedah so partizani škofa veliko bolj sovražili kot nekdanjega ljubljanskega župana in poveljnika domobrancev, generala Leona Rupnika in nekdanjega šefa ljubljanske policije Lovra Hacina. Rupnik je bil po vojni leta 1946 usmrčen pred strelskim vodom, Hacina pa so obesili.

Škof Rožman je bil na sodnem procesu zaradi domnevnega sodelovanja z okupatorjem in izdaje istega leta obsojen na 18 let zapora, odvzem državljanskih pravic in zaplembo premoženja.

"Partizani so v njem videli glavnega sovražnika in nasprotnika temu, da Slovence pridobijo na svojo stran. Kajti on je vedno svaril slovenski narod pred nevarnostjo komunizma," je dejal Lipovec, ki se je o tem z Rožmanom veliko pogovarjal.

"Rožman je vedno razmišljal o tem, ali je bilo njegovo ravnanje med drugo svetovno vojno v redu in v skladu s pravili Katoliške cerkve," je povedal Lipovec.

"Njegov spremljevalec, duhovnik Julij Slapšak mi je pripovedoval, kako se je Rožman med obiskom Fatime zahvaljeval Mariji in jo prosil, naj mu da neko znamenje v potrditev, da je ravnal pravilno. In Slabšak je povedal da, ko je Rožman molil pred oltarjem, ga je oblila modra svetloba in je smatral, da mu je Marija dala znamenje, da kar je delal med vojno, je bilo prav in v skladu z Božjimi in cerkvenimi pravili," je povedal Lipovec.

Slovenska sodišča so leta 2009 dokončno ustavila postopek proti Rožmanu, s čimer je bil izpolnjen pogoj Vatikana, da ga vrnejo v domovino, kar je bila tudi Rožmanova želja.

Pomožni škof Jamnik je povedal, da želi cerkev pokop v ljubljanski stolnici izpeljati "pietetno", z močno dimenzijo vere v luči vstajenja. Vsak, ki si to želi, se bo lahko od Rožmana poslovil v soboto, 13 aprila.

Gregorij Rožman se je rodil leta 1883. Ljubljansko nadškofijo je vodil v času druge svetovne vojne. Leta 1945 je pred komunisti pobegnil v ZDA. Živel je v Clevelandu, po smrti leta 1959 pa so ga pokopali pri frančiškanih v Lemontu, ki velja za romarsko središče, znano kot ameriško Brezje.