Pet temeljev vlaganja v vzajemne sklade

Osnove vlaganja v vzajemne sklade, ki bi jih moral poznati vsak vlagatelj

Katja Bogataj Kopriva / finančna svetovalka, Generali investments
25. 7. 2020, 17.25
Deli članek:

Preden določimo, koliko in kje bomo varčevali svoje prihranke, je pomembno, da določimo svoje finančne cilje. To pomeni, da si odgovorimo na preprosto vprašanje, zakaj varčujemo, kaj je namen varčevanja.

Profimedia
Fotografija je simbolična

Osebni arhiv
Katja Bogataj Kopriva, finančna svetovalka, Generali Investments

Vsak finančni načrt bi moral temeljiti na konceptih in danes vam bom predstavila nekatere, ki jih je smiselno upoštevati. Ko gre za denarne zadeve mora vsakdo imeti idejo o tem, kako naj denar, ki se investira ali varčuje, deluje v smeri prihodnjih ciljev. To pa pomeni, da moramo poznati in razumeti temeljne koncepte finančnega načrtovanja.

Predstavila vam bom pet enostavnih, a pomembnih temeljev, ki sestavljajo dobro zasnovan finančni načrt in imejte jih v mislih, ko boste s svojim finančnim svetovalcem oblikovali za vas trdno finančno osnovo.  

Prvi temelj je časovni horizont

Splošno pravilo investiranja ali varčevanja pravi, da več kot imate časa za investiranje ali varčevanje, večja je lahko izpostavljenost do tveganja. Daljši časovni horizont pomeni tudi manjšo občutljivost na dnevna, tedenska in mesečna nihanja skladov, kar torej znižuje tveganje portfelja. In kaj pomeni tveganje? Gre za verjetnost, da bo dejanska donosnost sklada odstopala od njegove pričakovane donosnosti in se lahko meri s standardnim odklonom. Večji kot je standardni odklon sklada, bolj je ta tvegan in obratno. Vlagatelj, ki se je šele odločil in začel z vlaganjem za daljše časovno obdobje (10 let in več), lahko prevzame večje naložbeno tveganje kot kompromis za potencialno višje donose, saj ima na voljo daljši časovni okvir za pokrivanje morebitnih vmesnih nerealiziranih izgub. Bolj kot se čas plemenitenja portfelja krajša, manjše tveganje se sprejema. Najmočnejši zaveznik vlagatelju je njegov čas in potrpežljivost. Če je vaš časovni horizont dolg, obstaja le en razumni pristop: kupujte točke sklada vsak mesec avtomatično ali kadarkoli, ko lahko privarčujete denar. Pomembno je, da imate finančni načrt in disciplino, ki vas bo vodila tja, kamor želite priti. 

Drugi temelj je načrtovanje tveganja, ki naj bo preudarno in modro

Večje tveganje kot ga sprejemamo, večja je možna donosnost naložbe vendar tudi možnost večjih nerealiziranih vmesnih izgub. Eden od najboljših načinov za potencialno zmanjšanje tveganja portfelja, ob še vedno potencialno privlačnih donosov je, diverzifikacija ali razpršenost naložb oziroma skladov z različnimi stopnjami tveganja. Benjamin Graham, eden najboljših vlagateljev vseh časov, je izraz »biti modri investitor« pojasnil kot biti potrpežljiv, discipliniran in samostojnega mišljenja. Bolj kot je vlagatelj odvisen od svojega portfelja in prihodkov iz njega, bolj pomembno je, da je pozoren na možne nepričakovane dogodke in ob tem sprejema manjše tveganje.

Tretji temelj je diverzifikacija ali razpršenost

Raznolikost vašega premoženja med regijami, sektorji, strategijami in vrstami naložb ali skladov, pomaga ublažiti tveganja s katerimi se soočate. Vsaka vrsta naložbe se drugače odziva na spremembe trga. Torej, če imate v lasti različne naložbe (delnice, obveznice, denar) se vam lahko zmanjšanje v eni od njih izenači z manjšo nihajnostjo ali povečano vrednostjo v drugi. In čeprav razpršenost (diverzifikacija) ne zagotavlja donosa in zaščite pred izgubami, vam lahko bistveno pomaga ublažiti nihajnost (volatilnost), torej nestanovitnost delniških trgov.

Četrti temelj je alokacija sredstev, ki pomeni, da vlagatelj razprši sredstva med naložbe, ki so geografsko razpršene, z različno nihajnostjo, ki je sprejemljiva za vlagatelja, njihova korelacija naj bi bila čim manjša ali celo negativna, z različnimi tveganji (od obveznic, domačih in tujih delnic, naložb iz trgov v razvoju in drugo). Je dolgoročna strategija, namenjena vlagateljem pri doseganju finančnih ciljev brez prevelikega tveganja. Temelji na predpostavki, da se različne naložbe različno odzivajo na gospodarski in finančni razvoj. Je torej uravnotežena sestava mešanice različnih vrst naložb z različnimi stopnjami tveganja v razmerju, ki je priporočljiva za vlagatelja.

Peti temelj je davčno načrtovanje

Krovni sklad omogoča vlagatelju prehajanje med podskladi z odlogom davčne obveznosti in tako davčno ugodnejše prilagajanje naložb v primeru spremenjenih naložbenih ciljev. Varčevanje v skladih je davčno ugodnejše v primerjavi z neposrednimi naložbami v vrednostne papirje na borzi, saj je obdavčitev sklada drugačna od obdavčitve vlagatelja, ki bi neposredno vlagal enako kot sklad.

Najbolj pomembno pa je, da redno, vsaj enkrat letno pregledate svoj portfelj naložb s svojim finančnim svetovalcem, ter tako zagotovite skladnost naložb s svojimi finančnimi cilji.