Pri izboru kmetij za nagrado navdihujoče podeželske prakse (Rural Inspiration Awards) je sodelovala Mreža za podeželje, ki deluje v okviru Programa razvoja podeželja 2014–2020 na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. »Biodinamično kmetijo Černelič smo predlagali zato, ker s svojim kmetovanjem in obdelavo tal dokazujejo, da je možno trajnostno kmetijstvo, ki lahko hkrati pripomore k blaženju vplivov podnebnih sprememb. Uporabljajo kolobar, gnojijo z biodinamičnim kompostom domačega goveda in sejejo mešane posevke za povečevanje deleža organske snovi v tleh, s čimer prispevajo k večjemu ponoru CO2 in s tem tudi k zmanjševanju vpliva na podnebne spremembe. Pripomorejo tudi k čistejšemu zraku in bolj zdravemu okolju. Svoje znanje in pridobljene izkušnje z veseljem delijo z drugimi. Želimo si, da bo ta razglasitev dodatna motivacija in zagon, da v Sloveniji povečamo število kmetij, vključenih v ekološko kmetovanje in pridelavo zelenjave. Glede na konkurenčne prednosti imamo za ekološko kmetovanje dobre možnosti, tak način pridelave pa javnost zelo jasno tudi podpira, in kot je v primeru natečaja Rural Inspiration Awards, tudi nagrajuje.«

Kljub vedno težjim razmeram, ki jih narekujejo vremenske spremembe, je njegova kmetija uspešna. Tudi zato, ker že vrsto let kmetuje po biodinamični metodi. Za kmetovanje, prijazno do narave, je prav na dan državnosti prejel nagrado navdihujoče podeželske prakse (Rural Inspiration Awards), ki jo podeljujeta Evropska komisija in Evropska mreža za razvoj podeželja.

»Ta nagrada mi veliko pomeni. Počutim se, kot bi dobil Michelinovo zvezdico. Je priznanje za vse, kar počnemo slovenski biodinamiki, in nagrada vsem, ki so me popeljali na to pot. Najprej bi se zahvalil Meti Vrhunc, ki je v Sloveniji začela biodinamično prakso, in vsem, ki so ji sledili na njeni poti, pa seveda društvom Ajda po Sloveniji, mojim sosedom, od katerih imam v najemu večino zemlje, in navsezadnje svoji družini.«

Leta 1993 ste na svoji kmetiji začeli gojiti jagode, takrat še na konvencionalen način.

Ko sva pred 28 leti z ženo kupila 2,4 ha veliko kmetijo, sem se povezal z enim od podjetij v Krškem, ki se ukvarja s pridelavo jagod, in postal njihov kooperant. Med napotki svetovalne službe je bilo tudi navodilo o škropljenju. Škropili naj bi jih petkrat. Meni se je to zdelo odločno preveč, zato sem jih škropil samo dvakrat. Potem pa se je enkrat zgodilo, da mi je zmanjkalo škropiva za 15 metrov nasada. Odločil sem se, da preverim, kaj se bo zgodilo, če jih sploh ne poškropim.

In kaj se je zgodilo?

Nič. Nobene razlike nisem opazil. Res je, da je bila zemlja takrat še spočita, jagode smo imeli zavarovane s streho, tudi vreme je bilo tisto leto ugodno. Takrat sem se odločil, da popolnoma preneham škropiti. Nekaj let sem jagode gojil po svoje, začel sem tudi z gojenjem zelenjave. Leta 2003 sem kmetijo preusmeril v ekološko pridelavo. Čez devet let sem se preusmeril še v certificirano Demetrovo biodinamično pridelavo, ki označuje pridelke, pridelane po načelih biodinamike, in pomeni hrano najvišje kakovosti.

Biodinamičen način pridelave hrane ne pomeni le hrane najvišje kakovosti, gre tudi za kmetovanje, prijazno do narave in okolja.

Res je. Mi uporabljamo samo biodinamične preparate, ki so popolnoma naravni. Največ uporabljamo gnoj in kremen iz roga. V kompost pa vstavljamo kompostne kroglice, narejene iz kopriv, kamilic, rmana, hrastovega lubja, regrata in baldrijana. Biodinamiki delujemo po načelih Rudolfa Steinerja, utemeljitelja biodinamičnega kmetijstva. On je že pred sto leti ljudi opozarjal, da zemlja umira in da je človekova naloga, da jo na novo oživlja. Večina biodinamikov jo oživlja tako, da je ne orje, gnoji samo s kompostom domačih živali, na njive sejejo mešane posevke in kolobarijo. Mi naše živine, imamo okoli 40 glav govedi, tudi ne hranimo z žiti. Nobene potrebe ni za to. Osem mesecev se živina pase na travnikih, pozimi jo hranimo s senom. Kmet lahko na enem hektarju v enem letu vzredi okoli 200 kg mesa. Lahko pa se namesto tega odloči, da površino izkoristi za gojenje sadja, zelenjave in žit za prehrano ljudi. Tako bo prehranil bistveno več ljudi kot z mesom, ki v preveliki količini še škoduje zdravju. Hkrati pa bo na ta način še manj onesnažil okolje. Pri nas zelo pazimo na to. Pri delu uporabljamo čim lažje traktorje s priključki, kar pomeni tudi manjšo porabo goriva. Zavedati se moramo, da je vsak stroj, ki gre na njivo, pretežak. Že stari ljudje so rekli, da je zemlja naša mati, ki jo je treba skrbno čuvati.

Vaš doprinos k podnebnim spremembam so pred dvema letoma opazili tudi pri Umanoteri, slovenski fundaciji za trajnostni razvoj. Takrat so vas uvrstili med 20 primerov dobre prakse v Sloveniji. Leta 2018 ste se lotili še oživljanja zemlje, ki je propadla zaradi gradnje hidroelektrarne. Za kaj je šlo?

Nekega dne se je pri meni oglasil kmetijski inšpektor in me vprašal, ali poznam med ekološkimi kmeti kakšnega strokovnjaka, ki bi znal oživiti zemljo. Odgovoril sem mu, da ga poznam in da se kar takoj lahko začneva pogovarjati. Želel je, da bi regeneriral zemljišče, ki je bilo degradirano v procesu gradnje HE Brežice. Sprejel sem izziv in se lotil dela. Konec aprila 2018 sva s sinom zemljo prerahljala s posebnim strojem za rahljanje in jo poškropila s pripravkom, narejenim iz kravjega gnoja, in preparatom iz kravjeka po Mariji Thun. Po treh tednih sva ponovila škropljenje, zemljo ponovno prerahljala in posejala z mešanico 27 rastlin, ki sem jo dobil iz Nemčije. V začetku septembra sva parcelo zmulčila in poškropila z enakima preparatoma kot spomladi. Čez 14 dni sva ponovila škropljenje z obema preparatoma, zemljo spet prerahljala in posejala zimsko mešanico devetih prezimnih rastlin. Naslednje leto sva vse skupaj ponovila, jeseni pa namesto zimske mešanice prezimnih rastlin posejala travno deteljno mešanico.

Čeprav je bilo dogovorjeno, da po končanem projektu zemljo vrnete, ste jo vzeli v najem.

Zdelo se mi je škoda, da bo spet nekdo po njej polival kemijo. Čeprav je zemlja po dveh letih spet živa in zdrava, še ni čisto optimalna. Njiva mora delovati kot orkester. Ni zadosti, če igrajo samo violine. Mi smo to dosegli s pestro izbiro semen. Na njivo sva s sinom posejala semena 27 rastlin. Njihova vloga je bila, da je vsaka od njih zemlji dala snovi, ki jih je potrebovala, da je spet postala rodna. Pravzaprav pa nisem počel nič posebnega. Samo kmetoval sem tako, kot so to že počeli naši dedje in babice. Le nadgradil sem vse skupaj z dodatkom biodinamičnih preparatov.

Vaša kmetija je največja certificirana kmetija Demeter v Sloveniji. Ste tudi predsednik društva Ajda Posavje. Lahko se pohvalite, da imate v društvu največ kmetij Demeter v Sloveniji.

Res je. V našem društvu imamo šest certificirah Demetrovih kmetov, trije so v preusmeritvi. Očitno sem dober zgled. (smeh) Zdi se mi, da je edina prava pot ta, da za seboj poskusiš potegniti še druge, sploh mlade ljudi. Ti pa bodo za sabo potegnili svoje vrstnike.

Kaj bi položili na srce kmetijskemu ministru?

Kmetijski žakelj je takšen, kakršen je, vendar bi bilo dobro, da bi denar začeli počasi preusmerjati od konvencionalnega kmetovanja k ekološkemu. Ekološki kmetje smo danes zapostavljeni. Težko je zadostiti vsem pogojem za pridobitev subvencij. Vendar bi se dalo. To so dokazali v zvezni državi Sikim v Indiji. Leta 2003 so se kmetije v državi začele preusmerjati v ekološko pridelavo. Leta 2014 je država zakonsko prepovedala uporabo pesticidov, za kršitve so bile zagrožene visoke denarne globe, hkrati pa so uvedli izobraževalne programe. Do leta 2015 je celotna zvezna država dobila oznako ekološka. Na začetku so imeli nekaj težav s količino pridelkov, zdaj pa imajo hrane več kot zadosti. Država cveti, izboljšalo se je zdravstveno stanje prebivalstva, povečal se jim je turizem, prebivalci zaradi čistejšega okolja živijo bolj kakovostno življenje. Slovenija ima vse možnosti, da bi bila lahko takšen raj na zemlji. Veliko lahko naredijo tudi potrošniki s tem, da od države zahtevajo kakovostno hrano.

Kaj vas žene?

Želim si, da bom, ko bom šel s tega sveta, pustil vtis, da je bil tudi zaradi mene lepši. Ko se ljudje pritožujejo, da se ne da nič spremeniti, da so multinacionalke premočne, da je že vse onesnaženo, jim odgovarjam, da vsakdo lahko kaj naredi. Moj prispevek je, da ne zastrupljam zemlje in da ljudem lahko ponudim zdravo hrano. In če bo zaradi moje hrane manj bolnih ljudi, to ni več nezanemarljivo.

Več zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Zarja Jana.

01_Zarja_Jana_29
Zarja Jana
naslovnica Zarja Jana