Katja Bogataj Kopriva, finančna svetovalka, Generali Investments
Osebni arhiv
Katja Bogataj Kopriva, finančna svetovalka, Generali Investments

Ali tudi vi tako dobro poznate svoje naložbe? Vedno več se nas sprašuje, kam z denarjem, ki nam zaradi nizkih bančnih obrestnih mer leži na bančnih računih ter čaka na »boljši jutri«. Alternativo bančnim depozitom nam lahko ponudijo vzajemni skladi, pri katerih pa svetujem, da se pri izbiri odločate glede na zgodovino delovanja, velikost sredstev v upravljanju, uspešnost in strokovnost upraviteljske ekipe, profesionalnost in etičnost finančnih svetovalcev ter glede na stroškovno učinkovitost. Izberite strokovnjake, ki jim lahko zaupate.

Naj povem kot zanimivost, da so vzajemni skladi izvirna ameriška stvaritev, ki jo je davnega leta 1924 izumil nekdanji trgovec s posodami in ponvami, Edward G. Leffler, ki je bil švedskega porekla. 21. marca 1924 je Leffler ustanovil prvi vzajemni sklad, Massachusetts Investors Trust in kot takšne jih poznamo še danes. Vzajemni skladi so relativno poceni, zelo primerni, na splošno razpršeni, profesionalno vodeni in strogo nadzorovani z zakonodajo. Področje vzajemnih skladov je v Sloveniji urejeno z Zakonom o investicijskih skladih in družbah za upravljanje. Ker pa je tudi pri nas kar velika izbira različnih vzajemnih skladov, mora modri vlagatelj sklade izbirati z veliko pozornostjo.

Povprečni vlagatelj, če sam izbira možnosti, investira v sklad, ki je v preteklosti najhitreje rasel, ker predpostavlja, da bo tako tudi v prihodnje. Po mnenju psihologov je ljudem prirojeno verjeti, da lahko kratkoročni rezultati pomenijo dolgoročen trend. Če torej sklad dela nadpovprečno, intuitivno sklepamo, da bo tako tudi v prihodnje. Na žalost pa je sreča na finančnih trgih pomembnejša od znanja. Če boste torej sklade izbirali na osnovi preteklih donosov, vaše možnosti za uspeh niso nične, so pa temu zelo blizu. In ker so pretekli donosi slab napovedovalec bodočih dogajanj, obstajajo tudi drugi faktorji, ki vam pri izbiri lahko pomagajo in ki sem jih omenila že na začetku vsebine. Predvsem pa je največja prednost vzajemnega sklada prav njegova razpršenost naložb – s tem ko na ekonomičen način razprši vaše investicije in vam privarčuje čas, ki bi ga porabili z izbiranjem delnic po lastni presoji.
Ob vsemu pa se pri tej alternativi varčevanja morate zavedati, da so tovrstna investiranja in varčevanja tvegana, saj vam donosnost, kot je to v primeru klasičnih produktov varčevanja, kjer vam banka garantira določeno fiksno donosnost, pri vzajemnih skladih ne morejo garantirati. Pri odločitvi torej ovrednotite tudi tveganje. Vsak sklad ima določen sintetični kazalnik tveganj in donosa, ki kaže razmerje med tveganjem in potencialnim donosom vaše naložbe v sklad. Prav tako ima vsak sklad na spletni strani objavljen dokument - ključni podatki za vlagatelje, kjer si lahko vsak, ki se odloča glede izbire sklada, pogleda preteklo uspešnost sklada.

Pred odločitvijo o izbiri je lahko prav tako smiselno preveriti rejting sklada. Neodvisna in mednarodno najbolj priznana agencija za ocenjevanje uspešnosti upravljanja skladov Morningstar, ustanovljena v Združenih državah Amerike, skladom po svetu podeljuje ocene že od leta 1985. Ocene so podeljene na osnovi tveganju prilagojene donosnosti, ki izhaja iz naložbene politike sklada in kjer se upošteva tudi stroškovna učinkovitost upravljanja.

Ko izberete za vas najbolj primeren vzajemni sklad se s časoma tudi vprašate, kdaj pa je čas za prodajo. Donosnost sklada je odvisna od prihodnjih razmer na kapitalskem trgu. Prav tako se lahko zgodi, da boste v določenem obdobju nekaj časa v nerealizirani izgubi. Vendar kot že večkrat poudarjeno so vzajemni skladi zaradi tveganja primerni za dolgoročnejši horizont, vsaj 5 let ali več. In če povzamem investicijskega stratega Charlesa Ellisa, ki je nekoč dejal: »Ne bi se smeli poročiti, če niste pripravljeni ostati poročeni.« Z investiranjem v sklade ni nič drugače. Če v sladu niste pripravljeni zdržati vsaj treh suhih let, tja nikakor ne smete vlagati. In vlagatelju v sklade je prav potrpežljivost najmočnejši zaveznik.

Samo za primer. Neka študija je pokazala, da so vlagatelji v vzajemne sklade med leti 1998 in 2001 izgubljali 4,7 odstotkov letno preprosto zato, ker so kupovali tisto, kar je bilo visoko, in prodajali, kar je bilo nizko.

Tveganja in negotovost je težko pravilno izmeriti in napovedovati prihodnjo korekcijo bi bilo kot bi brcali v meglo, saj nam je že eden največjih vlagateljev Benjamin Graham pojasnil, da prihodnost cen delnic ni nikoli mogoče napovedati. In če že ne moremo napovedati obnašanje borze, lahko skušamo napovedati in nadzirati svoje obnašanje. Tako lahko zaključim, da investirajte in varčujte modro in preudarno in investicija naj bo takšna, da vam po skrbni analizi obeta varnost glavnice in za vas primeren donos.