lidija selič
KD Skladi
Lidija Selič, finančna svetovalka, KD Skladi

Zgodba o uspehu vzajemnih skladov sega že v 18. stoletje, ko je nizozemski ekonomist Adriaan van Ketwich leta 1774 ustanovil prvi vzajemni sklad. Njegov sklad je investiral v evropske ter srednje in južnoameriške obveznice. S to idejo je Ketwich zaslovel po svetu, številni standardi, ki jih je osnoval, pa veljajo še danes.

Vzajemni skladi so v Sloveniji še vedno tema, ki se je mnogi izogibajo, kar je razvidno iz vrednosti premoženja, ki ga imajo varčevalci v skladih. Še vedno prevladuje varčevanje v bančnih vlogah, ne glede na to, da se bančne obrestne mere nenehno nižajo in praktično z depoziti ne dosegamo več donosov.

Na delniških trgih je stanje seveda popolnoma drugačno. Vendar so naložbe v posamezne delnice seveda povezane z višjim tveganjem: tečaji lahko padajo, namesto rastejo, in nihče ne more z gotovostjo trditi, da bo podjetje tudi v prihodnosti dosegalo pričakovane cilje.

Z varčevanjem v vzajemnih skladih pa se tveganja s široko razpršitvijo naložb bistveno zmanjšajo. Kljub trenutno nizkim obrestnim meram dosegajo privlačne donose. Na trgu obstaja pestra paleta vzajemnih skladov, ki jih izberemo v skladu s tveganjem, ki smo ga pripravljeni sprejeti.

Če so vzajemni skladi res prava izbira za vas, vam bodo v pomoč odgovori na naslednja vprašanja:

Ali potrebujejo vlagatelji veliko denarja za varčevanje v vzajemnih skladih?

Ne, varčevanje v vzajemnih skladih je ena redkih oblik varčevanja, kjer ni potrebno imeti večjega začetnega kapitala. Vlagateljem omogočajo redno mesečno varčevanje z zneskom, ki ga sami določijo in ga lahko kadarkoli prilagodijo, glede na svoje finančne zmožnosti. Redna vplačila ne pomenijo nujno mesečnih vplačil, saj si lahko ritem vplačil vsak vlagatelj določi sam. Mesečno varčevanje s poljubno velikimi zneski je odlična priložnost, da si ustvarimo premoženje in si s tem zagotovimo večjo finančno varnost in stabilnost.

Moraš biti strokovnjak, če želiš kupiti točke vzajemnih skladov?

Spet je odgovor ne. Vlagateljem svetujemo, da obiščejo svojega finančnega svetovalca, ki jim bo v veliko pomoč pri izbiri posameznega sklada. Izbira pravilnega sklada je odvisna od želja in ciljev vsakega posameznega vlagatelja, časovnega horizonta in stopnje tveganja, ki jo je pripravljen prevzeti za določen donos. Upravljanje sklada pa je prepuščeno strokovnjakom, ki razpolagajo z znanji s področja finančnih trgov, panog in posameznih podjetij.

Kako varne so naložbe v sklade?

Tako kot posamezni vrednostni papirji, so tudi vzajemni skladi izpostavljeni določenemu tveganju: tečaji delnic ali valut lahko nepričakovano zanihajo, obresti lahko rastejo ali padajo, podjetja lahko propadejo. Zato upravljavci izberejo večje število naložb in s tem razpršijo tveganje. Glede na stopnjo tveganja, ki jo je pripravljen posamezni vlagatelj sprejeti, je na trgu na izbiro velika paleta vzajemnih skladov.

Naložbe v vzajemnih skladih so tudi strogo zakonsko regulirane, premoženje skladov pa je ločeno od premoženja družbe za upravljanje. Če družba za upravljanje zabrede v finančne težave, ostanejo sredstva vlagateljev na varnem, oziroma, se prenesejo v upravljanje drugi družbi za upravljanje skladov. Vlagatelji posameznega sklada tudi točno vedo, v katere vrednostne papirje bo upravljavec investiral njegovo premoženje.

Kako hitro lahko pridemo do denarnih sredstev?
Sredstva naložena v vzajemne sklade so vlagateljem v vsakem trenutku na voljo. Pri tem vlagatelju ni treba prodati vseh enot vzajemnega sklada, ampak sam določi znesek, ki ga potrebuje.

Če ste ugotovili, da denar v nogavicah in na bančnih vlogah realno ne prinaša ničesar, razen izgube, potem je edina pravilna odločitev, da poiščete primerno alternativo bančnim produktom. In prav gotovo eno izmed možnosti nudijo prav vzajemni skladi. Zato ne odlašajte z odločitvijo in ujemite priložnost za večje donose že danes.