Ideal nedosegljiv

Kdaj je najustreznejši trenutek za vstop na kapitalske trge?

Dragana Veljić Pecman, finančna svetovalka, General Investments d.o.o.
15. 4. 2022, 21.15
Deli članek:

Vsak vlagatelj si želi, da bi na kapitalski trg vstopil v trenutku, ko cene vrednostnih papirjev dosežejo najnižjo raven, in izstopil, ko so te na vrhu.

Profimedia
Fotografija je simbolična

Generali Investments d.o.o.
Dragana Veljić Pecman, finančna svetovalka

Vse to se sliši lepo, vendar izkušnje kažejo, da je takšno strategijo v praksi skoraj nemogoče uresničiti. Vlagatelji, ki pridejo na finančni posvet, najpogosteje sprašujejo, ali so delnice poceni, kam se jim najbolj splača vložiti denar, da bodo dosegli čim višje donose. Pogosto vprašanje je tudi, koliko lahko cene delnic na kapitalskih trgih še zrasejo ali padejo ter kateri skladi bodo v prihodnje najbolj rasli?

Kdaj je najbolj primeren čas za investiranje sredstev v vzajemni sklad, je zelo težko oceniti, zato je za vlagatelje, ki nimajo izkušenj z varčevanjem na kapitalskih trgih priporočljivo, da svoja sredstva investirajo večkratno. Tako se bodo neizkušeni vlagatelji izognili ugibanju, kdaj je tisti najboljši trenutek za vplačilo. Pomembno je tudi, da vsak posameznik, ki želi investirati v vzajemne sklade, izbere takšno naložbo, ki ustreza njegovi nagnjenosti k tveganju in ki je prilagojena njegovim pričakovanjem ter ciljem. Pri vsem tem je seveda zelo pomemben tudi čas trajanja naložbe.

Največja napaka, ki jo pri investiranju v vzajemne sklade lahko naredite je, da svojih sredstev ne razpršite dovolj

Za posameznika, ki se odloči, da bo svoja sredstva plemenitil na kapitalskih trgih, je pomembno, da razume, da na vrednost vrednostnih papirjev vpliva veliko različnih dejavnikov ter da so te vrednosti izpostavljene nihanjem na kapitalskih trgih.
Nihanja na kapitalskih trgih, ki so prisotna ves čas, v finančnem jeziku pravimo tudi nihajnost oziroma volatilnost.

Na kratek rok so lahko nihanja zelo velika, vendar se lahko s podaljševanjem dobe varčevanja tveganje za izgubo znižuje, saj je obdobij padcev po navadi manj kot je obdobij pozitivnega trenda na kapitalskih trgih.

Ena največjih napak, ki jo lahko nepoučeni vlagatelji naredi, je, da svojih sredstev ne razpršijo dovolj. V kolikor želijo doseči končni rezultat pozitiven, bodo morali počakati, da mine daljše časovno obdobje.

Največja sovražnika preudarnega investitorja sta strah in pohlep

Na obseg, dolžino in moč nihajnosti poleg številnih drugih dejavnikov vpliva tudi psihološki vzgib vlagateljev. V bikovskem trendu to je, ko cene in vrednosti vrednostnih papirjev naraščajo, prevladuje pohlep. V padajočem medvedjem trendu, pa prevladuje strah, ki je pogosto kriv za marsikatero prenagljeno prodajo.

Obe čustvi, tako pohlep kot strah, povzročata, da se večina vlagateljev odloči za nakup in prodajo ob nepravem času.
Strah in pohlep sta največja sovražnika preudarnega investitorja, zato je zelo pomembno, da se vlagatelj drži svojega naložbenega načrta in pri tem poskuša izločiti čustvene odločitve.

Kljub številnim opozorilom, člankom in javni objavi analiz, iz katerih je razvidno, da večina vlagateljev ravno zaradi teh dveh razlogov dosega manjšo povprečno donosnost kot posamezni vzajemni sklad, jih večina še vedno ne upošteva.

V času, ko vlada bikovski trend, veliko ljudi vlaga na kapitalske trge ogromne količine denarja, ki posledično še zvišajo tečaje in vrednosti na borzah. V medvedjem trendu, ki je največkrat lahko tudi obdobje za odlične nakupne priložnosti, pa opazimo predvsem odtok denarja s trgov kapitala ali pa prelivanje le-tega v bolj konservativne oblike investicij. Takšna pretirana nakupovanja in prodaje običajno ne koristijo nikomur, razen mogoče tistim, ki na takšen način zaslužijo z nakupnimi ali prodajnimi posredniškimi provizijami. Zato je smiselno, da sredstva vlagamo v enakih periodah in rednih zneskih v enega ali več vzajemnih skladov. To lahko storite že z rednimi mesečnimi vplačili v okviru varčevalnega načrta, znotraj katerega je že poskrbljeno za ustrezno razpršitev.

Z rednim mesečnim varčevanjem v okviru varčevalnega načrta poskrbite, da na dolgi rok v poprečju ne kupujete samo takrat, ko na trgih vlada optimizem in so tečaji že precej visoko, ampak izkoriščate tudi krize in padce, ko so tečaji v povprečju poceni in si s tem gradite ugodno povprečno nakupno ceno.

Torej, če varčujete in nalagate sredstva za prihodnje finančne cilje in potrebe, se držite naložbene strategije, ki ste si jo zastavili, in ne pozabite, da za vsakim padcem na borzi vedno sledijo tudi obdobja rasti. Daljši je čas varčevanja, večja je verjetnost, da boste dosegli svoj naložbeni cilj. Najbolj negotovo je namreč doseganje naložbenega cilja za tiste vlagatelje, ki ves čas prežijo na kratkoročne priložnosti na trgih.

Avtorica članka: Dragana Veljić Pecman / finančna svetovalka, Generali Investment