Katja Bogataj Kopriva, finančna svetovalka, Generali Investments
Osebni arhiv
Katja Bogataj Kopriva, finančna svetovalka, Generali Investments

Kar nekaj raziskav, ki so bila narejena v zadnjih desetletjih, dokazuje, da na dolgoročno uspešnost vlaganja najbolj vpliva t. i. strateška alokacija premoženja. Gre za odločitev, kako finančno premoženje razporediti med različne naložbene razrede: delnice, obveznice, torej finančne instrumente s fiksnim donosom in instrumente denarnega trga skupaj z denarnimi sredstvi. Sama izbira ustrezne razporeditve sredstev je odvisna od dveh ključnih dejavnikov: koliko časa boste vlagali in plemenitili vložena sredstva in koliko tveganja si lahko privoščite. Alokacijo sredstev si je zato bolj primerno razlagati kot orodje, ki določa razmerje (angl. trade off) med donosnostjo in tveganjem posameznega portfelja.

Razporeditev sredstev se nanaša na kombinacijo naložb v portfelju. Kolikšen delež boste imeli delniških naložb, kolikšen delež obvezniških naložb in kakšen bo delež v denarju in instrumentih denarnega trga. Te naložbe pa lahko sestavljajo kateri koli portfelj in prav ohranjanje pravilne razporeditve sredstev je verjetno najpomembnejša odločitev, ki jo lahko sprejmejo dolgoročni vlagatelji. Kot je nekoč dejal John C. Bogle, ustanovitelj družbe za upravljanje Vanguard Group, ki je leta 1975 ustanovila prvi indeksni vzajemni sklad, ki je sledil indeksu S&P 500: »Najbolj temeljna odločitev o vlaganju je primerna razporeditev vašega premoženja: koliko bi morali imeti v delniških naložbah (delnicah), koliko v obvezniških naložbah (obveznicah) in koliko bi morali imeti denarnih rezerv.«

Z ustrezno razpršitvijo si lahko vlagatelj dolgoročno zagotovi optimalno razmerje med donosnostjo finančnega premoženja in tveganjem, ki je povezano s tovrstnim premoženjem. Po drugi strani pa t. i. taktiziranje in izbira posamezne naložbe ter hkrati »pravilen« čas nakupa in prodaje le-te, k dolgoročni uspešnosti vlaganja doprinese bistveno manjši delež, kar je v neskladju s prepričanjem prenekaterih manj poučenih in izkušenih vlagateljev.

Seveda se strateška alokacija premoženja med posamezniki bistveno razlikuje, saj je njena sestava odvisna od več dejavnikov. Poleg finančnega stanja posameznika, njegovih finančnih ciljev in starosti, so zelo pomembni tudi odnos posameznika do tveganja, povezanega z izbranimi naložbami, in njegova pričakovanja glede donosnosti. Mlajši vlagatelj si zaradi zakonitosti na kapitalskih trgih lahko »privošči« bolj tvegane in posledično bolj donosne naložbe. Starejši vlagatelj pa bo zaradi drugačnih ciljev in odnosa do tveganja večji delež finančnega premoženja vlagal v varnejše naložbe, ki prinašajo nižjo pričakovano donosnost. Kar zadeva čas po upokojitvi, bo vaša razporeditev sredstev pri 25 letih videti drugačna kot pri 75 letih. Mlajši vlagatelji, ki so šele na začetku poti in je njihov čas varčevanja ter plemenitenja dolg, lahko izberejo dinamične naložbe z visokim potencialom rasti, a tudi večjim tveganjem. Ob upokojitvi pa nimate več desetletij, da bi plemenitili privarčevana sredstva, hkrati boste denar že potrebovali za sproti. Tako si ne morete privoščiti, da bi imel vaš portfelj slabo leto, v katerem izgubi 20 odstotkov ali več. Zato boste izbrali bolj konzervativne naložbe, ki sicer nimajo visokega donosa, so pa zato manj tvegane.

Obstaja osnovna in preprosta formula (ter seveda številne različice) za iskanje ciljne razporeditve sredstev pri varčevanju za upokojitev: (100 - starost = odstotek delniških naložb). Torej, če imate 30 let, bi 70 odstotkov vložili v delniške naložbe in 30 odstotkov v obvezniške naložbe. Če imate 60 let, bi 40 odstotkov vložili v delniške naložbe in 60 odstotkov v obvezniške. Ta formula je zgolj za preprosto ponazoritev. Kljub temu, pa je primeren prikaz, kako naj se z leti spreminja tudi razporeditev vaših sredstev. Nekateri mladi, agresivni vlagatelji, bodo želeli vlagati 90 ali celo 100 odstotkov v delnice. Medtem ko mnogi konzervativni vlagatelji, stari 30 let, nikoli ne bodo imeli 70 odstotkov v delnicah. In vse to je v redu, saj se sestava strateške alokacije določa glede na potrebe vsakega posameznika.

Tako delnice kot obveznice nam ponujajo prednosti in slabosti. Zgodovina nam kaže, da imajo delnice dolgoročno višjo donosnost kot obveznice. V svoji dolgi zgodovini imajo delnice povprečen letni donos skoraj dvakrat večji od donosa obveznic. Ob tem nam delnice prinašajo tudi večjo nestanovitnost, le-to pa nam v portfelju zmanjšujejo obveznice, a za ceno nižjih pričakovanih donosov.
Pri dolgoročnem vlaganju je najbolj smotrno biti čim bolj discipliniran in slediti ciljnim deležem ter se izogibati čustvenim odločitvam. Predvsem pa se zavedati dejstva, da je ujeti pravi trenutek za vlaganje oziroma za umik iz posameznih naložb zgolj sreča. Ob ustrezni podpori in sodelovanju s finančnim svetovalcem bo lažje doseči finančne cilje. Ustrezni nasveti pri naložbenih odločitvah lahko pomembno vplivajo na dolgoročno uspešnost finančnega premoženja posameznika tako v smislu donosnosti kot tudi pri obvladovanja tveganja.