Poročali smo že, da so ljubljanski policisti zaradi domnevnega umora 77-letnega Slavca Knaflja iz vasice Zgornje Duplice nad Grosupljim pred nekaj dnevi prijeli štiri osumljence. Preiskovalna sodnica je četverico poslala v pripor.
Kot je znano, so 77-letnega Slavca, svojevrstnega človeka, ki je živel v baraki v gozdu nekaj sto metrov od prvih hiš, 19. marca opoldne našli hudo poškodovanega. Kot zagrizen kolesar je bil med domačini sila priljubljen, sovražnikov naj ne bi imel, pa tudi denarja ne, a je tistega dne človeški zlobi plačal z življenjem. Reševalci so bili brez moči, umrl je na kraju zločina, zadeva pa je romala v roke policije, saj naj bi neuradno Slavca zavezali in mučili do smrti. Širše območje kaznivega dejanja so nemudoma zavarovali, policija pa zaradi interesa preiskave od takrat podrobnosti ni razkrivala, vse do danes.
2000 evrov in dva telefona
Policija je na današnji novinarski konferenci potrdila, da je šlo za umor. Vse skupaj se je po navedbah vodje sektorja kriminalistične policije Policijske uprave (PU) Ljubljana Damjana Petriča dogodilo že dan prej, 18. marca v dopoldanskem času. Takrat so se 24, 23, 19 in 18 let stari slovenski državljani z območja Kočevja tja pripeljali z avtomobilom, parkirali in se peš odpravili v bližnji gozd, kjer je prebival Slavc. Motiv? Preprosto, ukrasti, kar se ukrasti da, a jih je pri dejanju zalotil, ti pa so se odzvali na najbolj nizkoten način. Slavca so napadli, ga pretepli in zavezali. Nato so mirno brskali naprej ter mu ukradli 2000 evrov gotovine in dva mobilna telefona. Po zločinu so odnesli pete, Slavca pa pustili v mukah, dokler ga ni naslednji dan našel znanec. Roke je imel zvezane na hrbtu, zvezane je imel tudi noge, a je še kazal znake življenja. Kljub zdravniški pomoči je na kraju umrl.
Uničevanje dokazov
Petrič je pojasnil še, da je ogled kraja zločina trajal dva dni, nato so še pet dni preiskovali širšo okolico gozda, zaslišali več kot 70 oseb in preverili tudi posnetke številnih nadzornih kamer. 30. marca so aretirali prvega osumljenca, naslednji dan pa še preostale tri. Po navedbah kriminalistov je četverica po dejanju odpeljala proti domu, pri čemer so po približno 15 kilometrih vožnje nekatere predmete, vključno z rokavicami, podkapami in ukradenim telefonom, odvrgli v potok. Brisanje sledi se je nadaljevalo naslednji dan, ko so prek medijev ugotovili, da je njihova žrtev umrla. Da bi uničili dokaze, so takrat doma oblačila, ki so jih nosili na kraju zločina, zažgali, a kriminalisti zatrjujejo, da so v okviru preiskave, v kateri je sodelovalo približno 200 policistov in kriminalistov, vseeno zbrali dovolj obremenjujočih materialnih dokazov. Gre sicer za osumljence, ki so jih že v preteklosti obravnavali za kazniva dejanja s področja premoženjske kriminalitete in nasilništva. V tem zadnjem primeru so šli korak dlje, zaradi kaznivega dejanja umora jim grozi od 15 do 30 let zaporne kazni.
Večino uspešno preiščejo
Kot je zagotovil Damjan Miklič, vodja Oddelka za krvne in seksualne delikte v Upravi kriminalistične policije na Generalni policijski upravi (GPU), je Slovenija sicer glede na število umorov v svetu in Evropi še vedno ena najbolj varnih držav. Število najhujših kaznivih dejanj zoper življenje in telo pri nas že dolgo, desetletja upada. Če so še v 90. letih prejšnjega stoletja obravnavali do 100 primerov ubojev, umorov oziroma poskusov ubojev in umorov na leto, je to število po letu 2000 padlo na 60 do 80, po letu 2007 pa na približno 40 primerov letno, od tega se jih približno tretjino zgodi v družinskem krogu. Po številu sta po besedah Miklića izstopali leti 2020 (47 primerov) in 2015 (49 primerov). V pozitivnem smislu pa izstopa leto 2019, ko so obravnavali "samo" 30 takšnih primerov.
