»Presenečen sem bil, ko sem izvedel za to.« »Ne vem, kako se je lahko to zgodilo, vedno je tako skrbel za vse.« »Čudno se mi je zdelo. Okoli kmetije je bilo vedno urejeno in pokošeno.« Tako so pred dobrim tednom dni na okrajnem sodišču v Trebnjem drug za drugim pripovedovali sosedje, prijatelji in sodelavci Rajnarja, ki ga obtožnica bremeni mučenja živali.

V hlevu Alojza Rajnarja, zdaj že nekdanjega predsednika Turistično-konjeniškega društva Krtina, je konj Miško, ki so mu ga prijatelji pred nekaj leti podarili za rojstni dan, stal na 1,3 metra visokem kupu iztrebkov. Toliko jih je bilo, da je glavo tiščal pod strop, in z lopato so morali narediti klančino, da so ga rešili. Konj je bil več mesecev, morda celo let, zaprt v svojem boksu, bil je popolnoma shiran, z razpadajočimi kopiti in številnimi odprtimi ranami. Ko je prišel iz hleva, se je izmučen ulegel in bil na koncu po nalogu inšpekcije uspavan.

Enako kruto usodo so doživljali biki. V hlevu jih je bilo šest. Stali so v svojem urinu in iztrebkih, ki so jim segali do trebuhov, ter gnili pri živem telesu. V napajalnikih je bila s fekalijami onesnažena voda, privezani so bili s kratkimi verigami, ki so se vraščale v njihova telesa. Eden od bikov je bil star pet let, a je imel zaradi pretesne verige glavo v velikosti dveletne živali. »Smrad je bil neznosen, v očeh živali pa se je zrcalilo eno samo hudo trpljenje,« se odvzema spominja Nedeljkova.

Bik, Alojz Rajnar
Boris Blaić / Dolenjski list
Biki so v hlevu stali v svojem urinu in iztrebkih, ki so jim segali do trebuhov.

S psičko menda lepše

Biki so po odvzemu več tednov okrevali pod nadzorom veterinarjev, potem so bili prodani v zakol, Rajnarju pa so odvzeli tudi psičko Bino. Ob odvzemu naj bi bila preplašena in z vedenjskimi težavami. Vedla se je, kot bi jo kdo tepel ali brcal, je na eni od prejšnjih obravnav povedal Dušan Hajdinjak iz Zavetišča Meli.

Rajnarjevi sosedje so, vsaj kar zadeva psičko, prejšnji petek na sodišču pripovedovali drugačno zgodbo. »Živela je v pesjaku, skrbel je zanjo in jo občasno izpustil, da je šla po vasi. Tudi k nam je prišla. Lojze jo je včasih prišel iskat, včasih pa jo je samo poklical in je šla domov. Nikoli nisem videl, da bi grdo ravnal z njo,« je povedal Pij Vavtar, lastnik bližnjega bara.

Spremenjen, odsoten in občutljiv

Da je bil v mesecih pred odvzemom živali res spremenjen, so priče na sodišču potrdile. Robert Pavlin, Rajnarjev nadrejeni na Komunali Trebnje, je dejal, da so s sodelavci opazili, da je bil bolj občutljiv kot sicer. Stanko Tomšič, donedavni direktor Komunale Trebnje, pa je povedal, da se je Rajnar v zadnjih letih manj udeleževal družabnih srečanj kolektiva in na splošno deloval bolj odtujeno. Spomnil se je tudi dogodka približno pol leta pred odvzemom živali, ko je v službi naredil napako, a se je na vse skupaj odzval precej čudno, drugače, kot bi pričakoval od vestnega in korektnega sodelavca, za kakršnega je veljal. 

Alojz Rajnar
Boris Blaić / Dolenjski list
Alojz Rajnar pravi, da živali ni zanemarjal nalašč, ampak je bil v tistem času v stresu in psihičnih težavah.

Videl že hujše prizore

Sojenje se bo z zaslišanjem prič nadaljevalo 23. decembra, do takrat pa bo po nalogu sodišča strokovno mnenje o Rajnarjevem duševnem stanju ter njegovi spodobnosti razumevanja in obvladovanja svojih dejanj izdelal izvedenec psihiatrične stroke. 

Ko so razmere v Rajnarjevem hlevu prišle v javnost, je bil presenečen tudi Dionizij Valjavec, direktor Veterinarske postaje Trebnje, ki ima na tem območju koncesijo za izvajanje obveznih veterinarskih storitev. »Presenečen sem bil nad načinom, kako je to prišlo v javnost, pa tudi ker se je to zgodilo ravno pri njem. Ko sem še hodil na to kmetijo, je imel primerljive razmere z drugimi. Tudi za mamo je lepo skrbel.« Na vprašanje tožilke Maje Hutar, kaj si je mislil, ko je izvedel za razmere v hlevu, je Valjavec dejal, da je vajen vsega in je videl tudi že hujše stvari. »Nekoč je bil pod gnojem celo kadaver krave.«

Ob razkritju razmer na Rajnarjevi kmetiji je precej očitkov letelo prav na Veterinarsko postajo Trebnje. Njihova veterinarka je kmetijo zadnjič obiskala oktobra 2018, pol leta pred odvzemom živali, a je takrat naletela, kot je povedala, na bike v primerni kondiciji in v očiščenem hlevu. Pol leta prej, marca 2018, je bilo stanje precej slabše; veterinar je takrat zaradi slabih higienskih razmer najprej zavrnil cepljenje bikov proti modrikastemu jeziku, nato pa je Rajnar hlev očistil, in nekaj dni pozneje je bilo cepljenje opravljeno. Enako bi se moralo zgoditi aprila 2019, a je Rajnar veterinarki dejal, da bo dal bike v zakol in da cepljenje ni potrebno. Kmalu potem sta na podlagi anonimne prijave njegov hlev obiskali inšpekcija in policija.