Kot smo poročali, je 60-letni Giuseppe Mastini, ki sliši tudi na ime Johnny cigan, v nedeljo 6. septembra dnevni izhod iz sicer strogo varovanega zapora na Sardiniji izkoristil za beg. Takrat smo navedli, da je to že »najmanj tretji« pobeg iz zapora tega morilca, vlomilca, ugrabitelja in še kaj bi se našlo. Izkazalo se je, da je pravzaprav že sedmi, takšne so vsaj zadnje informacije nekaterih italijanskih medijev.

giuseppe-mastini, johnny-cigan
Profimedia
Aretacija leta 1979.

»Ubežnika smo našli na podeželjskem posestvu v bližini mesta Sassari,« je pojasnila policija. Na tamkajšnjem območju so preiskali več hiš, nato pa so Mastinija našli v ovčji staji, ki se nahaja ob kovačnici. Glavo so mu tokrat krasili lasje platinasto blond barve. Da bi se uspešneje skril pred oragni pregona, si jih je namreč prebarval. 

»Zbežal sem zaradi ljubezni. Vedno bežimo zaradi ljubezni,« je po navedbah časnika Corriere della Sera pomenljivo dejal policistom, ki so ga aretirali. V ovčji staji je bil sicer sam, o njegovi tako imenovani »ljubezni« ni bilo ne duha ne sluha, ni pa znano, ali so bile v staji prisotne tudi ovce. So pa policisti zaradi kaznivega dejanja nudenja zatočišča znanemu ubežniku aretirali tudi kovača. Johnny se je policiji predal brez boja, pri sebi tudi ni imel orožja. 

Začel rosno mlad

Johnny cigan se je danes tako vrnil v stroko varovan zapor v Sassariju, kamor so ga premestili julija 2017, ko je nazadnje pobegnil iz zapora v bližini Savone v Liguriji. Za pasom ima najmanj tri umore, pri čemer je prvič moril v rosnih letih. Štel je enajst let, ko je umoril nekega voznika tramvaja, nato je uspešno pobegnil iz dveh zaporov. Leta 1983 je sledila filmska aretacija, ko se je zapletel v strelski obračun s policisti. V zaporu se je nato znova lepo vedel in si februarja 1987 prislužil dnevni izhod. Ni se vrnil, med begom pa je za seboj pustil krvavo sled. Umoril je policista Michela Giraldija, še enega ranil in ugrabil mladenko Silvio Leonardi. Predal se je na podeželju v bližini Rima, kjer so ga obkolili policisti. Takrat ga je doletela tudi dosmrtna zaporna kazen, a ga v zaporu še naprej niso uspeli zadržati. 

Mastnija so sicer nekaj časa sumili tudi za umor slovitega italijanskega rešiserja Piera Paola Pasolinija, ki je bil umorjen leta 1975.