spremembe zakonodaje

Zdravstvena stroka dvomljivcem: "Neutemeljena opustitev cepljenja je nespametna, škodljiva in nesolidarna"

A.S./STA
15. 9. 2020, 16.38
Posodobljeno: 15. 9. 2020, 16.38
Deli članek:

Strokovnjaki javnega zdravja in imunologije so na današnjem posvetu o spremembah zakonodaje na področju cepljenja poudarili, da lahko le z vzdrževanjem dovolj visoke precepljenosti zagotovimo zdravje družbe. Zanikali so očitke, da ne spremljajo stranskih učinkov cepiv, ki pa so po njihovih navedbah zanemarljivi v primerjavi s prednostmi cepljenja.

Profimedia
Le z vzdrževanjem dovolj visoke precepljenosti lahko zagotovimo zdravje družbe.

Človeštvo že od nekdaj in bodo tudi v prihodnje spremljale nalezljive bolezni, cepljenje pa učinkovito preprečuje številne med njimi. Cepljenja proti boleznim, ki še niso izkoreninjene, ne moremo opustiti, je prepričan pediater infektolog in strokovni direktor ljubljanske pediatrične klinike Marko Pokorn, ki so ga v učinkovitost in varnost cepiv prepričale tudi njegove dolgoletne raziskovalne in klinične izkušnje.

Marta Grgič Vitek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje je spomnila, da je cepljenje najučinkovitejši javnozdravstveni ukrep za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni. S pomočjo cepljenja so bile obvladane številne nalezljive bolezni, kot so davica, rdečke, mumps. Nekatere bolezni, na primer ošpice, se bližajo eliminaciji, črne koze pa smo s cepljenjem uspeli iztrebiti.

"Glavni namen cepljenja je zaščita cepljene osebe, posredno pa ščiti tudi tiste, ki prihajajo v stik z njo. Ob visokem deležu cepljenih v populaciji zagotavlja kolektivno imunost," je še povedala Grgič Vitkova.

"Imunsko oslabeli otroci so za okužbe še bolj ogroženi"

Slednje je izpostavila tudi pediatrinja infektologinja Nataša Toplak, ki dela z otroki s prizadetim imunskim sistemom. "Imunsko oslabeli otroci so za okužbe še bolj ogroženi, zato je cepljenje za njih zelo pomembno. V primeru, ko ne smejo biti cepljeni, mora biti za njihovo zaščiti precepljena okolica," je bila jasna.

Po njenih besedah je tveganje cepljenja v primerjavi s prednostjo cepljenja zanemarljivo. To je s številkami ilustriral tudi predstavnik Mladih zdravnikov Jan Jamšek. Najhujši zaplet pri ošpicah, encefalitis, dobi en od 1000 otrok. Encefalitis je tudi najhujši neželeni učinek cepljena pri ošpicam, ki pa ga doživi en otrok od milijon. Najpogostejši zaplet pri ošpicah je pljučnica, ki jo dobi eden od 15 otrok, najpogostejši neželeni učinek cepljenja proti ošpicam pa je lokalna oteklina, ki doleti enega od desetih otrok.

Tveganje za zaplete, ki so zahtevali hospitalizacijo po cepljenju, je bilo leta 2016 v Sloveniji izredno majhno, okoli 1:32.000. Če ste bili istega leta v Sloveniji udeleženi v prometni nesreči, je bila verjetnost za težjo poškodbo 1:20, za smrt pa 1:137, je še orisal Jamšek. Izpostavil je tudi podatek Unicefa, da vsakih 20 sekund na svetu umre en otrok zaradi bolezni, ki jih lahko preprečimo s cepljenjem.

Kot je še dejala Toplakova, do zdaj nobena epidemiološka raziskava ni dokazala vzročne povezave s katerimkoli cepljenjem in katerokoli avtoimunsko boleznijo.

Razbijanje mitrov s področja cepljenja

Mladi zdravniki so zato za cepljenje. Kot je podčrtal navedbe svojih predhodnikov, so cepiva učinkovita, varna in solidarna, kar je podprto s številnimi znanstvenimi dokazi in izkušnjami. "Menimo, da je neutemeljena opustitev cepljenja nespametna, škodljiva in nesolidarna," je poudaril Jamšek.

"Obvezno celjenje je nujno potrebno, ampak naj gre z roko v roki z obveščanjem ter grajenjem znanja in zaupanjem," pa je pozvala Anja Osovnikar iz delovne skupine Imuno, ki deluje pod okriljem Društva študentov medicine Slovenije in širšo javnost izobražuje tudi z razbijanjem mitov s področja cepljenja.