V pripor ali ne?

Zadeva Šiško: zunajobravnavni senat ima 48 ur časa

G.T., T.L.
10. 9. 2018, 15.51
Posodobljeno: 10. 9. 2018, 16.07
Deli članek:

Tožilstvo ni utemeljilo suma očitanega kaznivega dejanja.

Bobo
Andrej Šiško

Zaslišanje Andreja Šiška, vodje samooklicane Štajerske varde, sicer predsednika zunajparlamentarne stranke Zedinjena Slovenija, ki je v nedeljo, kot smo poročali, stopil pred preiskovalnega sodnika v Mariboru, se je končalo po petih urah. In ta je isti večer po več kot dveurnem premisleku odločil, da ga izpusti iz sodnega pridržanja.

Višja sodnica Alenka Zadravec, sicer predsednica sodišča, je za Novice Svet24 dejala, da je dežurni preiskovalni sodnik, potem ko je dežurni državni tožilec za privedenega po zaslišanju predlagal odreditev pripora zaradi ponovitvene nevarnosti, ocenil, da tožilstvo s predloženimi dokazi ni v zadostni meri temeljilo suma očitanega kaznivega dejanja.

»Po oceni dežurnega preiskovalnega sodnika zato ni bilo podlage za odreditev pripora. Pripor zoper privedenega je namreč mogoče odrediti le ob utemeljenem sumu, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki je očitano privedenemu, in če teža, način storitve ali okoliščine, v katerih je bilo kaznivo dejanje storjeno, ter osebne lastnosti, prejšnje življenje, okolje in razmere, v katerih oseba živi, ali kakšne druge posebne okoliščine kažejo na nevarnost, da bo ponovila kaznivo dejanje, dokončala poskus kaznivega dejanja ali storila kaznivo dejanje, s katerim grozi. Na podlagi gornje ocene dežurnega preiskovalnega sodnika je bilo privedenemu odpravljeno 48-urno pridržanje in je bil izpuščen na prostost,« je pojasnila Zadravčeva in dodala, da bo o nesoglasju (nestrinjanju) med dežurnim preiskovalnim sodnikom ter predlogom pristojnega tožilstva za odreditev pripora odločil zunajobravnavni senat tukajšnjega sodišča. Ta mora zdaj povedati, ali se strinja s preiskovalnim sodnikom.

Zunajobravnavni senat ima čas najkasneje do torka zvečer

Na mariborskem okrožnem sodišču so za STA pojasnili, da mora zunajobravnavni senat o nestrinjanju preiskovalnega sodnika s predlogom državnega tožilca za odreditev pripora odločiti v roku 48 ur od predložitve odločitve preiskovalnega sodnika. Glede na to da so odločitev preiskovalnega sodnika sporočili v nedeljo zvečer, je moč sklepati, da mora biti odločitev zunajobravnavnega senata sprejeta najkasneje v torek zvečer.

"Pristojnost izvenrazpravnega senata za odločanje o nestrinjanju je določena v 202. členu zakona o kazenskem postopku (ZKP) in predvidena v vseh primerih, kadar se preiskovalni sodnik ne strinja s predlogom državnega tožilca za odreditev pripora," so v današnji dopolnitvi včerajšnjega sporočila za javnost še navedli na sodišču.

V primeru, da izvenrazpravni senat ob odločanju o nestrinjanju odredi pripor zoper določeno osebo, je zoper ta sklep dopustna pritožba na višje sodišče, ob tem dodajajo na STA. V primeru, da pritrdi preiskovalnemu sodniku in predlog za odreditev pripora prav tako zavrne, pa je odločitev dokončna, saj pritožba ni možna.

"Odločitev preiskovalnega sodnika, da ne odredi pripora zoper privedeno osebo, ne vpliva na nadaljnji postopek zoper privedenega, ki je zaenkrat v domeni pristojnega državnega tožilstva. Slednje sme, ne glede na odločitev preiskovalnega sodnika, zoper privedenega vložiti obtožni akt ali zahtevo za preiskavo," so še pojasnili na sodišču.

Tožilstvo stoji za stališči, o nadaljnjih korakih še ne govorijo

Tožilstvo po besedah vodje mariborskega okrožnega tožilstva Darka Simoniča še vedno stoji za stališči, ki jih je predstavilo v nedeljo pred preiskovalnim sodnikom. O nadaljnjih korakih zaenkrat ne more govoriti, saj bodo onadaljevanju postopka odločili, ko bodo prejeli pisno odločitev senata.