Rop sefov banke SKB

Obravnavali ugotovitve iz preiskave

M. L.
19. 4. 2016, 11.00
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

Komisija državnega zbora za nadzor obveščevalnih služb je včeraj obravnavala ugotovitve iz preiskave o dokumentaciji nekdanje Službe državne varnosti, ki je bila razkrita pri ropu sefov banke SKB.

STA
Julija lani je Saša Noseta in Dejana Vidmarja sodišče spoznalo za kriva ropa banke SKB.

Predsednik komisije Branko Grims (SDS) je po seji dejal, da bo komisija v prihodnje sprejela oceno ravnanja vseh vpletenih, tako na Sovi kot pri policiji, ki lastnika tega sefa nikoli ni formalno odkrila. Kot je dodal, se ne ve, kdo je odtujeval dokumente, s kakšnim namenom, zakaj jih je hranil v sefu banke SKB in koliko tovrstnih lastnih deponij ima še kdo kje drugje v Sloveniji. Natančnega opisa ni mogel posredovati, povedal pa je, da gre za nekatere dokumente, ki segajo še v leti 1993 in 1994. Večina gradiv po njegovih besedah sodi v obdobje pred osamosvojitvijo, v leti 1990 in 1989, nekatera gradiva pa so še starejša in segajo v leto 1986. Predsednik komisije je opozoril, da gre za dokumente z različno vsebino – od pogovorov z zvezno Upravo državne varnosti (UDBA) pa do različnih seznamov, opisov in načrtov.

Mediaspeed
Branko Grims je zahteval 39.000 evrov odškodnine ter objavo opravičila in sodbe, njegova žena pa 80.000 evrov odškodnine.

Tudi o Kanglerju

Komisija je obravnavala tudi ravnanja mariborske policije in celotnega postopka zoper nekdanjega mariborskega župana Franca Kanglerja. Po Grimsovih besedah so bili še pred uvrstitvijo v spis na sodišču zlorabljeni prisluhi in posnetki, ki so bili posredovani v medije. Kot je dejal Grims, so bili posnetki uporabljeni za diskreditacijo Kanglerja. Zadeva je po njegovi oceni "problematična", ker se je celoten postopek začel na osnovi anonimke. Dejal je, da obstajajo tudi indici, da naj bi anonimka nastala v sami kriminalistični službi. Poleg začetka postopka je po Grimsovih besedah problematična izdelava prepisov prisluhov in manipulacija z njimi. Po zakonu lahko izdelavo teh prepisov odredi samo ustrezen sodnik v postopku, medtem ko so bili v obravnavanem primeru uporabljeni kot indic za podaljševanje uporabe prikritih preiskovalnih ukrepov, je dejal.