Če ima partner težave z denarjem, je velika možnost, da ste se »nalezli« občutka, da je denarja premalo. Prevzeli ste program pomanjkanja. Če imate denimo samodestruktivne misli, je prav tako verjetno, da to niso vaši, temveč njegovi občutki in misli. Izmenjava med partnerjema ne poteka samo na telesni, temveč tudi na energijski ravni.
Prav tako je v poslovnem sodelovanju. Če so vas izkoristili, če so zlorabili vaše informacije, je velika verjetnost, da se počutite izkoriščene, jezne, zlorabljene ter zavržene. In če teh občutkov ne pozdravite – ne odstranite iz zavestnega in podzavestnega uma, lahko to postane vaš program in vaše življenje. Na podlagi tega programa boste privlačili ljudi, ki vas bodo zlorabili, izkoristili in na koncu zavrgli.
NEŠTETI PROGRAMI
Podzavestne programe oziroma kode otrok sprejme do šestega leta starosti od svojih vzgojiteljev.
Programi, ki jih prevzamemo do šestega leta, to so programi družine, neposredno pogojujejo naša čustva. Program moje družine je sladkorna bolezen. Torej je program moje družine, da je bolj varno čustva pogoltniti, da je bolj varno biti jezen, kot pa da bi si priznal svoja resnična čustva; program moje družine je: »Življenje je trpljenje.«
Preverite tudi svoja temeljna načela glede narodnosti. Mnogi so bili vzgajani nacionalistično. To so predsodki, ki se vlečejo iz generacije v generacijo. Denimo prepričanje, da so vsi Romi nepošteni ali pa da so vsi Arabci barabe. Predsodke o narodnosti lahko opazite po stavkih, kot so: »Vsi 'ta spodnji' so slabi«; »A s tem 'čefurjem' se družiš?«; »Vsi Črnogorci so lenuhi«; »Hrvat te bo v trenutku 'nategnil'«; »Muslimani so nepošteni«; Hrvati so največji nacionalisti«. Te nesnage ne potrebujemo – ne mislim na ljudi, temveč na naša prepričanja in predsodke glede drugih ver in narodnosti. Vse te sodbe kažejo samo na stanje v nas: smo majhni in prestrašeni.
POČISTIMO PREDSODKE
Zdaj pa preverimo še prepričanja glede nas, Slovencev in Slovenk; temeljna prepričanja nas kot naroda – Slovencev. Občudujem Hrvate zaradi njihove narodne zavesti. Mogoče se vam zdi neumno, da imajo celo kopalke in spodnje perilo v barvah rdeče-bele šahovnice, vendar jim ta simbol krepi narodno zavest. Kaj pa mi, mali Slovenčki? Mi smo stisnjeni tukaj pod Triglavom in borimo bitke, ki so brezvezne. Svoj čas in energijo trošimo za to, da se ukvarjamo z nepomembnimi stvarmi, in eno hlapčevstvo smo zamenjali z drugim. Ja, mnogo stoletij smo bili zatirani, napadali so nas Turki, Nemci, Italijani, stoletja smo bili hlapci avstro-ogrske monarhije. Naša zavest je polna prepričanj, da smo majhni, da smo hlapčevski narod, da je Slovenija premajhna za uspeh in da se moramo bati skoraj vsega, kar prihaja z vzhoda, kar prihaja s severa, kar prihaja z juga ali zahoda.
Temu se ne čudim. Davek zgodovine. Mi starši imamo res veliko nalogo. Najprej je treba počistiti svoje predsodke o drugih narodnostih in verah, potem pa še predsodke glede nas kot naroda. Ko sem hodila v osnovno šolo, so nam mestni otroci dali vedeti, da smo drugorazredna bitja – da smo kmetavzarji in hribovci. Na otroke prenašamo svoja prepričanja in čas je, da nehamo vzgajati konflikt – tako v sebi kot med narodi in verami.
MAVRICA NI RJAVA
Vse vere imajo nekaj dobrega. Vse vere imajo boga, stvarnika, izvor – kako ga imenujejo, ni pomembno. Vsaka ima svoje običaje in prav je, da spoštujemo drugačnost; vsi živimo na majhnem planetu, ki se imenuje Zemlja. Različne vere in narodnosti so kot lepa in privlačna mavrica, kjer se barve prelivajo ena v drugo, hkrati pa je vsaka izražena. Mavrica ne bi bila mavrica, če bi se vse barve zmešale. Nastala bi packarija umazano rjave barve – si predstavljate? Rjavo packarijo čez celo nebo? Nihče je ne bi občudoval! Prav tako je lepa in privlačna paleta vseh narodnosti in ver. Nobena ni prva in nobena ni napačna. Prav je, da se začnemo sprejemati.
Zvedajmo se torej:
Ko pomešamo neodpuščanje s pričakovanji, si zmešamo smrtonosni koktajl. To je strup, ki zastruplja nas, naše odnose in naše družine.
