Zgodbe

Ščepec baroka v premislek

Biba Jamnik Vidic
10. 4. 2024, 05.00
Posodobljeno: 10. 4. 2024, 09.17
Deli članek:

Si predstavljate, da se sprehajate po mestu, ko se v vas nenadoma zaletita gospa in gospod iz drugega časa? Po prvem šoku sem šla preverit, ali morda spet ne snemajo kakšnega filma ali reklame, saj je naš mestni trg v Radovljici kar priljubljen za takšne podvige.

Mateja J. Potočnik
Marcela Klofutar in Uroš Štefelin iz Hiše Linhart, idejni vodji predstavitve zgodovinskih dob v zgodovinskih mestih.

Izkazalo se je, da sta dotična gospa in gospod hitela v baročno dvorano bližnje graščine na prvi del predstavitve baročne Radol'ce. Šla sem za njima in imela kaj videti. V baročni dvorani sta se v razkošnih oblačilih na glasbo iz obdobja baroka vrtela plesalca Mojca Marinšek in Grega Koritnik, natakarji, malce manj razkošno oblečeni, pa so s pijačo dobrodošlice hodili med gosti.

Marcela Klofutar, poslovna partnerica kuharskega šefa Uroša Štefelina iz Hiše Linhart v Radovljici, je obiskovalce povabila, da se iz radovljiške graščine, ki je po prenovi leta 2000 postala izvrsten primer meščanske baročne graščine, preselimo v staro meščansko hišo, ki sicer ni iz obdobja baroka, jo pa krasita dve freski iz tega časa, Hišo Linhart. Tam se je prava zabava šele začela. Kot pritiče obdobju razkošja, ki pa na snago ni dalo prav veliko, nas je na vhodu najprej obilno poškropila s kolonjsko vodo. »V obdobju baroka v Franciji odprejo prvo parfumerijo, kjer tako ženskam kot moškim ponudijo kolonjsko vodo, s katero škropijo vse od oblek, pohištva do pisem.«

Lea Korbar
Ne, niso snemali filma ...

Zagotovo bi si snov zapomnili za vedno

Zamisel o predstavitvi zgodovinskih dob v zgodovinskih mestih je v Marceli tlela že nekaj let. »Pravijo, da zgodovinska mestna središča umirajo, zato smo se z odlično ekipo odločili, da jih oživimo. Za začetek smo se osredotočili na dobo obilja, barok, ki ga z glasbo že 42 let oživlja tudi naš Festival Radovljica. Program smo zasnovali tako, da ga lahko prestavimo kamorkoli in prilagodimo lokaciji, pa naj si bo to mestni trg, grad, palača, muzej ali galerija. Želim si, da bi se takšne predstavitve različnih zgodovinskih obdobij v enem od zgodovinskih mest v živo dogajale vsak mesec. Slovenci bi tako spoznali svojo bogato zgodovino ter jo ponosno in samozavestno predstavljali naprej. Sploh za učence in dijake bi bil tak slikovit način učenja nekaj posebnega. Zagotovo bi si snov zapomnili za vedno.« No, zase zagotovo lahko rečem, da se bom tega dne spominjala.

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 15., 9. april, 2024.

revija Jana
Izšla je nova številka revije Jana. Prijazno vabljeni k branju!