Približno 120 se nas je zbralo. Pred začetkom uradnega dela je bilo slišati vzklike veselja, polno je bilo objemanja, ko so se srečali stari tapkalski sošolci. Najbolj nasmejana pa je bila njihova tapkalska »mati« Pika. Slišal in prepoznal si jo lahko, tudi če je nisi videl. Njen krohot, tisti pristen, iz trebuha, je že kar legendaren. Seveda ni mogla iz svoje kože in je dogodek na odru odprla, kako značilno zanjo – z vicem (morala bi napisati s šalo, pa ni dovolj žmohtno)! Da smo se pomirili, smo odtapkali krog ali dva.
Pomembnost postavljanja osebnih meja
Postavljanje osebnih meja ni najbolj preprosta reč. Kolikokrat rečete za kakšno stvar ja, samo da bi ugodili, globoko v sebi pa čutite kričeč ne? Iz tega se rodi polno nezadovoljstva, zamer, tihega obtoževanja. Zato moramo najprej sami ugotoviti, kakšne vrednote imamo v življenju. O tem je slikovito in zelo zanimivo spregovorila Majda Klančar, ekonomistka, ki je bila dolga leta zaposlena v komerciali in javnih financah. Poklicna pot jo je zanesla na novo področje – ukvarjanje z zdravjem in dobrim počutjem ljudi na telesni in čustveni ravni. Je certificirana izvajalka tehnike EFT. Pika Rajnar je predavateljico predstavila v svojem slogu. Spregovorila je o levi in desni možganski hemisferi. Leva možganska hemisfera je tista, ki analizira, razstavi in dela modele, desna povezuje, dojema, se zaveda celote in je »kriva« za ustvarjalnost. Leva kreira globoka prepričanja o nas samih, ki so posledica vzgoje naših staršev ali skrbnikov. Ta nam pogosto preprečujejo, da bi zaživeli drugače, kajti s svojimi prepričanji ne živimo polnega in zadovoljnega življenja. Največji paradoks pa je, da velika večina ljudi »hrani« prav levo možgansko hemisfero! Odličnost tapkanja je tudi v tem, da poveže obe možganski polovici. Val smeha v dvorani je sprožila zgodba, ki jo je Pika Rajnar povedala kot ilustracijo o delovanju leve in desne možganske polovice. Govori o vrtnarju, ki je imel velik uspeh pri ženskah, in matematiku, ki je bil na tem področju neuspešen. Matematik vpraša vrtnarja, v čem je skrivnost njegovega uspeha. Ja, grem na vrt, odtrgam rožo in jo podarim ženski, rekoč, roža za rožo. Jasno, da se vsaka stopi. Matematik, ne bodi len, pri sebi sklene, da bo poskusil. Ah, roža, to ni nič posebnega, si reče, grem rajši kupit bonboniero. Z njo se odpravi k ženski, ki mu je bila všeč. Ko ji izroča bonboniero, reče – škatla za škatlo! Sami ugotovite, kdo od njiju je imel desno polovico možganov bolj razvito.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 12., 19. marec, 2024.
