Zgodbe

Kmetje vse dežele, združite se!

Vasja Jager
7. 2. 2024, 06.00
Posodobljeno: 7. 2. 2024, 08.58
Deli članek:

Zaradi prodaje Tuša in pred njim Mercatorja je Slovenija ostala brez po vsej državi razširjenih domačih trgovskih verig, ki bi na svojih policah dajale prednost izdelkom slovenskih kmetov, mlinarjev, oljarjev, vinarjev, mlekarjev, sirarjev, mesarjev ... Ti imajo zato nemalo težav, da njihova hrana, domača in kakovostna, pride do slovenskih kupcev. In to prav v trenutku, ko vojne in krize po svetu trgajo globalne oskrbovalne verige ter povečujejo nevarnost pomanjkanja. K sreči je mogoča rešitev.

Shutterstock
Slovenske police za slovensko hrano

V samem središču Maribora, v Gosposki ulici, odmaknjena od blišča velikih nakupovalnih središč, stoji trgovinica, ki jo meščani in meščanke že dodobra poznajo. Na njenih policah najdete vse, kar si poželita gurmanski želodec in duša: jogurte, skuto, sire, celotno paleto suhega mesovja, vse vrste rezancev, testenin in moke, pisano množico sadnih sokov, zeliščnih tinktur, grenčic in likerjev, olje, piškote, jajca, zelenjavo, sadje ... Pač vse – in vse stoodstotno domače, sveže in brez raznoraznih kemičnih aditivov, zaradi katerih plastificirana solata v hladilniku podira rekorde v dolgoživosti in paradižnik v temi oddaja zlovešči radioaktivni soj. Vse imajo – no, gigantskih mutiranih borovnic iz Čila, električnih odej iz Poljske in tragično brezbrižnega bakalarja iz Skandinavije na njenih policah res ne boste našli, toda kupci tega v mariborski zadružni trgovini Dobrina niti ne iščejo. Če sploh kje.

Zadruga je nastala leta 2011, ko so se vanjo povezali kmetje z majhnih tradicionalnih kmetij iz Slovenskih Goric, ki so se načrtno preusmerili v ekološko in integrirano pridelavo hrane; danes je vanjo včlanjenih že 130 kmetijskih in živilskih podjetij, povečini družinskih. Leta 2019 so v Mariboru odprli omenjeno trgovino, brez katere si danes Gosposke ulice, ključne žile mestnega življenjskega utripa, skorajda ni več mogoče zamisliti. Ob tem s svežimi sezonskimi pridelki oskrbujejo vrsto štajerskih vrtcev, osnovnih šol in domov za starejše ter razvažajo naročnikom zabojčke s sadjem in zelenjavo. »Temeljni namen Dobrine ni ustvarjanje dobička, temveč razvoj malih kmetij, pravične trgovine z živili in zagotavljanje možnosti pravičnega plačila pridelovalcem in proizvajalcem,« pravi direktor zadruge Denis Ploj. »Naša misija je poskrbeti, da so zdravi in naravni pridelki manjših, srčnih kmetovalcev in pridelovalcev dostopni vsem.«

Ni vse zlato, kar ima popust

Nemara se zdi malce nenavadno, da tudi naši kmetje govorijo o nujnosti pravične trgovine – ob njeni omembi človek pač pomisli na zgarane, podplačane in izkoriščane napol sužnje na afriških plantažah kakava, ki od velikih zahodnih živilskih korporacij prejemajo nedostojno plačilo za pridelavo čokolade, s katero beli človek blaži svoje nevroze. A sodobni kapitalizem v pehanju za vedno novimi dobički išče vedno nove skupine ljudi, ki jih lahko izžema za fičnike – preden rečeš coca-cola, se lahko nekega dne zaveš, da Afrika prihaja v Slovenijo, štajerska zaseka pa postaja novi kakav. Zadruga Dobrina je tako nastala kot neposreden odgovor na zaostrovanje razmer v slovenski trgovini, v kateri so zavladali tuji ponudniki poceni hrane, ki svoje na veliko oglaševane popuste ustvarjajo predvsem na račun stiskanja domačih kmetov in živilcev.

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana,  št. 6., 6. februar, 2024.

revija Jana
Izšla je nova številka revije Jana. Prijazno vabljeni k branju!