Zgodbe

Miza za enega: Samizem, diskriminacija samskih

Jelka Sežun, jelka.sezun@jana.si
3. 10. 2023, 07.00
Posodobljeno: 3. 10. 2023, 07.44
Deli članek:

Samski ljudje imajo raj na svetu – popolno, no, skoraj popolno svobodo, da počnejo, kar hočejo, kadar hočejo. Da svoj denar porabljajo po svojih željah. To je teorija. Tole je praksa: samski nimajo davčnih ugodnosti ali državnih stimulacij. Samsko življenje je dražje. Pomeni, da morajo več delati, da lahko plačujejo najemnino in druge življenjske stroške. Da zato v mnogih primerih nimajo ne časa ne denarja, da bi uživali svojo domnevno svobodo. Samski so v resnici – in zelo zares – diskriminirana skupina. In čeprav je diskriminacija tiha in prikrita, jo krepko občutijo. Predvsem v denarnicah.

Shutterstock
Diskriminacija samskih ni zgolj finančna, sega na vsa področja.

In ja, seveda obstaja beseda za to: singlism. Samizem po naše. Pred več kot desetletjem je besedo skovala dr. Bella DePaulo, ki pravi, da je samizem »stereotipiziranje, stigmatiziranje in diskriminacija samskih«. V slovarju slovenskega jezika samizma še ni, v življenju povprečnega samskega Slovenca/Slovenke pa je. Oh, in še kako.

Tretjina naroda! 

V Sloveniji je 859.782 gospodinjstev, 34 odstotkov – šti-ri-in-tri-de-set, več kot tretjina! – je enočlanskih (to so podatki s 1. januarja 2021, najnovejši, kar jih SURS ima). Torej okroglo 292.300 – za eno Ljubljano ali dobre tri Maribore, če hočete (po podatkih iz leta 2022) – ljudi, ki živijo sami. Delež enočlanskih gospodinjstev raste. Deset let prej, leta 2011, jih je statistika zasačila 266.490. Vendar to še niso vsi solo letalci – statistika ne zajema tistih, ki so samski in živijo pri starših, na primer. Po svežih letošnjih podatkih v skupnem gospodinjstvu s starši živi 43,5 odstotka mladih Slovencev med 25. in 34. letom. Recimo torej takole: krepka tretjina vseh Slovencev je samskih, sem spadajo neporočeni, ločeni in ovdoveli. Tisti, ki so samski po svoji volji, in tisti, ki niso.

To so ljudje, ki morajo preživeti z eno plačo ali pokojnino.

Ljudje, ki nimajo davčnih olajšav, kot jih imajo na primer tisti, ki imajo otroke.

Ljudje, ki težko dobijo kredit – ali pa sploh ne.

Ljudje, ki jih celo dopust stane več, ker če ne prenočujejo v šotoru ali na skupnih ležiščih, morajo krepko (pre)plačati enoposteljno sobo.

Ednina stane

Če poguglate »olajšave za samske«, dobite zelo malo relevantnih zadetkov. No, tegale pa vendarle: na vladnem portalu predlagam.vladi.si je predlog iz leta 2020: »Plača samske osebe je bolj obremenjena z davki in dajatvami, zato vladi predlagam, da se uvedejo olajšave tudi za samske osebe brez otrok ter da se ukine prispevek za starševsko varstvo.« Predlog ni dobil večinske podpore in ga torej niso poslali naprej pristojnemu ministrstvu. Komentarjev, kot je »… Zato je prav, da olajšave prejemajo starši, progresivno za vsakega otroka. Ne toliko, ker življenje večjih družin več stane, pač pa, ker vzgajajo nove plačevalce prispevkov,« je bilo bistveno več kot onih tipa »preveč ljudi črpa denar od državljanov zaradi nepremišljenega kopičenja potomcev, za katere sploh ne morejo ustrezno skrbeti«. Vzgojitelji plačevalcev prispevkov so znova zmagali. Čeprav seveda – na to očitno ni nihče pomislil – k šolanju in zdravstvenemu varstvu bodočih davkoplačevalcev z davki prispevajo tudi samski.

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 40, 3. oktober, 2023.

revija Jana
Izšla je nova številka revije Jana. Vabljeni k branju!