Po naših informacijah sta se prijavili le dve osebi – ena je sedanji direktor Marko Slavič, za drugo osebo pa je iz pisanja portala N1 mogoče sklepati, da je poslala prijavo po neveljavni (elektronski) poti. Ker je svet zavoda na zadnji seji izglasoval, da poziva ministrstva ne bo upošteval, saj da je po mnenju domske pravnice in še nekaterih njenih kolegov z razpisom vse v redu, se v vodstvu doma očitno ne bo nič spremenilo. Izglasovanje takšnega sklepa zavoda, da se torej razpis nadaljuje, so omogočili predvsem tisti člani sveta, ki so bili do sklepa vzdržani, samo dve članici sta jasno glasovali proti. Zanimivo, kako lahkotno se odmahne z roko nad pozivom ministrstva.
Naša sogovornica, članica sveta zavoda, je izrazila začudenje nad tako malo prijavami za razpisano prosto delovno mesto direktorja, saj običajno za takšne položaje prispe več prijav – vsaj pet. Na razpise v dveh domovih za starejše na Štajerskem je prispelo celo več kot deset prijav. Torej za vodenje tako odličnega doma ni nobenega interesa?
Ministrstvo se trudi?
Naša sogovornica trdi, da je bilo na seji sveta zavoda glasovanje o nadaljevanju postopka razpisa izsiljeno, in upa, da bodo pristojni organi s preverbo zapisnika ali celo magnetograma seje to ugotovili. Upamo, da je komu od pristojnih dovolj mar za dogajanje v Domu Danice Vogrinec, da bo v preverjanjih morebiti temeljitejši. Na ministrstvu za solidarno prihodnost se verjetno trudijo, vendar mi za to ne vemo. Za vprašanja z Janinega uredništva se ne menijo, saj na več pisem, poslanih po elektronski pošti, še vedno nismo dobili nobenega odgovora.
Zdaj pa je v resnici vse odvisno od njih. Pričakujemo, da bo svet zavoda potrdil novega starega direktorja, nato bomo čakali še na soglasje k imenovanju Mestne občine Maribor in zatem bo podalo soglasje še ministrstvo za solidarno prihodnost.
Ste že slišali za žvižgače?
Na uredništvo so medtem prispela še dodatna pričevanja o dogajanju v domu oziroma ravnanju direktorja. Za temi pričevanji stojijo osebe z imeni in priimki, ki se novinarjem razkrijejo, javnosti se pa (še) niso pripravljene. Tisti, ki se zgražajo nad anonimnimi sogovorniki, češ, z imeni na plan, strahopetci, so očitno pozabili na izjemen pomen žvižgačev. To so osebe, ki jim je mar in želijo, da se razkrijejo nepravilnosti v organizacijah (tako javnih kot zasebnih) – zato spregovorijo o neprimernem, neetičnem in nezakonitem ravnanju. To je etično dejanje in te osebe delujejo v dobri veri, da se bo stanje izboljšalo. Tudi o nepravilnosti v razpisu za direktorja doma je prispelo anonimno opozorilo potencialnega kandidata za to delovno mesto. Samo zaradi te prijave se je podrobneje pregledalo razpis. In ministrstvo je nepravilnost potrdilo. Kaj reči k temu, da so taki ljudje popljuvani kot strahopetci? Vsakdo naj se pri sebi vpraša, koliko poguma ima, da bi se zoperstavil nadrejenemu – javno, z imenom in priimkom pred vso državo. Mi pa vemo, da imajo ti ljudje imena in priimke, le da novinarji po kodeksu svoje vire ščitimo.
Objavljeno v reviji Jana, št. 40, 3. oktober, 2023.
